Prognostični moduli

 / 

Namen čezmejnega projekta POSEIDONE, ki je sofinanciran iz Programa sodelovanja Interreg Italija–Slovenija 2021–2027, je spodbujanje trajnostnega razvoja in varstva biotske raznovrstnosti na območju Severnega Jadrana. Ključni cilj projekta je spodbujanje zelenega in modrega prehoda z razvojem zelene infrastrukture na območjih Natura 2000 in drugih naravnih parkih. V okviru projekta se izvajajo aktivnosti agroekološkega prehoda, ki vključujejo testiranje nekemičnih metod zatiranja škodljivih organizmov na kmetijskih površinah. Omenjene metode predstavljajo manjše tveganje za neciljne organizme in se jih lahko uporablja tudi v ekološki pridelavi hrane. Z uporabo okolju prijaznih pristopov in razvojem prognostičnih modelov za napovedovanje pojava škodljivcev se zmanjšuje uporaba fitofarmacevtskih sredstev oz. je uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin omejena le na nujne ukrepe, ko je npr. škodljivi organizem dosegel prag škodljivosti. Tako se spodbuja učinkovitejše varstvo rastlin, zmanjšujejo negativni vplivi na okolje ter ohranja naravna dediščina območij z visoko naravno vrednostjo. 
 

OPISI RASTLINSKIH ŠKODLJIVCEV
 

KRIŽASTI GROZDNI SUKAČ, eng. European grape vine moth (Lobesia botrana)

Opis in razvojni krog škodljivca
Premer sprednjih kril metuljev meri od 10 do 12 mm. Vzorec na sprednjem paru kril je sestavljen iz rumenorjavih, sivozelenih in temnorjavih peg. Zadnja krila so sivo obarvana. Telo gosenice meri v dolžino od 9 do 10 mm in je rumeno zelene barve, glava pa je temno rjava. Jajčece je lečaste oblike dimenzije 0,7 x 0,6 mm; sprva rumeno nato sivo obarvano. Velikost bube znaša od 4 do 6 mm. Vrsta lahko razvije dva do tri rodove letno in prezimi v obliki bube v zapredku, ki se nahaja na lubju vinske trte ali v razpokah na opornih kolih. Metulji prvega rodu letajo med aprilom in majem. Aktivni pa so zlasti v večernih in zgodnjih jutranjih urah. Posamezna samica v povprečju lahko odloži do 50 jajčec iz katerih se v 7 do 11 dneh razvijejo gosenice. Slednje povzročajo poškodbe cvetov in se po petih levitvenih stopnjah  zabubijo. Po dveh tednih se iz bub razvije drugi rod metuljev, ki je aktiven v drugi polovici junija in v juliju. Oplojene samice odlagajo jajčeca na grozdne jagode, gosenice pa se razvijejo v tednu dni. Metulji tretjega rodu letajo v avgustu in v prvi polovici septembra. Njihove gosenice se prehranjujejo na grozdnih jagodah.

Znaki poškodb
Gosenice prvega rodu se prehranjujejo na cvetovih vinske trte in tvorijo zapredke v katerih se kasneje zabubijo. Ličinke kasnejših rodov se lahko do trgatve prehranjujejo na zorečih grozdnih jagodah. Pogosto se zaradi poškodb, ki jih povzroča škodljivec na grozdih zlasti v deževnem vremenu, razvije siva grozdna plesen.

Načini zatiranja križastega grozdnega sukača
Zmanjšanje  populacije križastega grozdnega sukača lahko dosežemo s pomočjo metode zbeganja ali konfuzije s spolnimi feromoni Omenjena metoda je primerna za obvladovanje grozdnih sukačev  v večjih vinogradih oz. v vinogradniških kompleksih. Za škropljenje vinogradov se odločimo v primeru, da je prag škodljivosti presežen. Poleg kemičnih pripravkov se lahko poslužujemo tudi registriranih sredstev na osnovi mikroorganizmov, ki so dovoljena tudi za ekološko pridelavo grozdja.

BRESKOV ZAVIJAČ, eng. Oriental fruit moth (Cydia molesta)

Opis in razvojni krog škodljivca
Sprednji par kril odraslega metulja je črno-rjave barve z razponom do 15 mm. Jajčece je lečaste oblike in svetlo rumeno obarvano. Telo gosenice je rdečkasto rumene barve in meri v dolžino 14 mm. Glava ličinke je  temne barve. Buba breskovega zavijača je rjava in meri  od 6 do 7 mm. Vrsta prezimi kot gosenica v tleh ali v razpokah na lubju dreves. Razvoj bube se nadaljuje ob zaključku zime. V drugi polovici marca in v aprilu se razvijejo prvi metulji. Samica odlaga jajčeca posamično na spodnjo stran listov na poganjku ali v bližino plodov. V povprečju lahko samica prvega rodu odloži do 20   jajčec. Pri nektarinah lahko samica odlaga jajčeca tudi na plodove, saj le-ti nimajo dlačic. Embrionalni razvoj traja približno dva tedna, nato sledi pojav gosenic. Odrasli metulji drugega rodu se pojavijo v juniju. Za razliko od prvega rodu samice drugega rodu lahko odložijo večje število jajčec, čas razvoja do pojava gosenic pa je krajši. Odrasle žuželke tretjega rodu se pojavijo v juliju. V primeru pomanjkljivega varstva je v tem  obdobju škoda na plodovih  breskev in nektarin lahko največja. Četrti rod se pojavlja v obdobju od julija do oktobra.   

Znaki poškodb
Breskov zavijač napada plodove različnih različnih gostiteljskih rastlin. Do večje škode prihaja v nasadih breskev. Poškodbe lahko zasledimo tudi na poganjkih in plodovih drugih koščičarjev (marelice, slive) in na plodovih nekaterih pečkarjev (jablana, hruška, kutina). Napadeni plodovi  breskev se značilno smolijo  na mestu izvrtine. V okolici izvrtine pa se pogosto pojavlja tudi črvina (iztrebki gosenic).  Gosenice breskovega zavijača se lahko zavrtajo tudi v poganjke breskev in nektarin, kjer naredijo rove dolžine do nekaj centimetrov. Napadeni  poganjki venijo in izločajo večjo količino smole. Najbolj napadeni so mladi poganjki, ki so bolj privlačni za škodljivca. Posamezna gosenica lahko poškoduje od 5 do 6  poganjkov.

Načini zatiranja breskovega zavijača
Škode zaradi napada breskovega zavijača lahko preprečimoz uporabo insekticidov, ki so registrirani bodisi za ekološko ali integrirano pridelavo, kot tudi z uporabo metode zbeganja ali  konfuzije s spolnimi feromoni. Slednja je primerna zlasti za večje sadovnjake. Pri uporabi insekticidov optimalni čas zatiranja določimo na podlagi spremlja škodljivca  s pomočjo feromonskih vab. Zatiranje breskovega zavijača se opravi, ko se od drugega rodu naprej v posamezno feromonsko vabo ujame več kot 10  metuljev na teden.

OLJČNA MUHA, eng. Olive fruit fly (Bactrocera oleae)

Opis in razvojni krog škodljivca
Odrasla oljčna muha meri v dolžino od 4 do 5 mm, v širino z razpetimi krili pa med 11 do 12 mm. Glava je rumeno rdeče barve z velikimi kovinsko zelenimi očmi. Oprsje je na zgornji strani sivo s tremi vzdolžnimi temnejšimi črtami. Na koncu oprsja je rumen ščitek. Krila so prozorna z značilnim rjavim madežem na koncih, kar je eden od pomembnejših razpoznavnih znakov oljčne muhe. Zadek je rumenkasto rdeče barve s črnimi lisami na obeh straneh. Samci so nekoliko manjši kot samice. Od samic jih najlažje ločimo po zaobljenem zadku. Pri samici je na zadku lepo leglica.. Jajčece je mlečno bele barve dolgo 0,7 mm ter široko 0,2 mm. Žerka (breznoga ličinka) se razvije preko treh razvojnih stopenj. Bube so različno obarvane, od umazano bele barve do okrasto rumene. Dolge so približno 4 mm in široke 1,5 mm.

Oljčna muha se razvija v plodovih različnih vrst rastlin iz rodu Olea, glavna gostiteljska rastlina pa je oljka (Olea europaea). Bionomija muhe je prilagojena okolju in pogojena predvsem z geografsko širino ter makro in mikro klimatskim razmeram v posameznem oljčniku. Dolgoletna opazovanja kažejo, da je lahko odrasla oljčna muha ob ugodnih klimatskih razmerah prisotna v oljčnikih Slovenske Istre celo leto. Običajno se oljčne muhe na zgodnejših priobalnih legah pojavijo v zadnji dekadi meseca junija. V najtoplejšem delu leta, konec julija in v začetku avgusta se let muhe umiri ali celo prekine. Po prvem deževju v avgustu in vse do obiranja oljk v novembru, se muha zopet pojavlja v oljčnikih. V tem obdobju je let muhe praviloma najbolj intenziven. V Sloveniji se običajno letno pojavijo trije rodovi oljčne muhe.

Znaki poškodb
Največ škode naredi muha v obdobju od konca avgusta do začetka oktobra. Samica z leglico preluknja povrhnjico in v sadež odloži jajčece. Škodo na plodovih povzročajo žerke, ki se hranijo z mesom in v plod izločajo iztrebke. Ko žerke zapustijo plod, se skozi izhodno odprtino v poškodovane plodove naselijo mikroorganizmi, ki še dodatno povzročijo gnitje in propadanje plodov. Ob močnejšem napadu muh lahko poškodovani plodovi zaradi prisiljenega dozorevanja tudi odpadejo.

Načini zatiranja oljčne muhe
Poznamo več načinov zatiranja oz. omejevanja škode, ki jo povzroča oljčna muha in jih v splošnem razdelimo na neposredne in posredne načine varstva. Neposredni načini varstva temeljijo na spremljanju leta oljčne muhe, ki ga lahko izvajamo s feromonskimi vabami ali rumenimi lepljivimi ploščami. Na podlagi podatkov ulova in prekoračenem pragu škodljivosti (več kot 3 ujete oljčne muhe na teden ali ko, opazimo več kot 3% plodov s fertilnimi vbodi (prisotna jajčeca ali žive ličinke) oljčne muhe) sledi zatiranje škodljivca. Pri nas je trenutno najbolj uporabljena metoda zatiranja z zastrupljeno vabo. Cilj je zmanjševanje številčnosti populacije odraslih muh,  še preden te odložijo jajčeca v plodove. Metoda temelji na uporabi proteinskih prehranskih vab (funkcija privabljanja muhe) zastrupljenih z dodatkom insekticida. Z omenjeno škropilno brozgo poškropimo le manjši del krošnje na južni strani drevesa. S takšnim načinom škropljenja  zmanjšamo negativen vpliv na koristne organizme in druge neciljne organizme v okolju, hkrati zmanjšamo tveganje za pojav  ostankov insekticidov v plodu do najmanjše možne mere . V sklop neposrednih načinov varstva oljk pred oljčno muho štejemo tudi klasično škropljenje z ostalimi registriranimi insekticidnimi sredstvi.

Med posredne načine varstva sodi množični ulov oljčne muhe in uporaba odvračalnih sredstev. Pri prvi metodi je cilj privabljanje oziroma uničenje škodljivca z večjim številom pasti, ki jih razporedimo po drevesih. Oljčno muho odvračamo s pripravki na osnovi kaolina ali smukca s katerimi škropimo krošnjo in jo obarvamo bele barve. Sloj mikroskopsko majhnih glinenih delcev, ki prekrije plod, ovira samice pri odlaganju jajčec.