Dnevi artičok v Strunjanu 2024
datum: 05.07.2024
Minuli vikend (18. in 19.5.) je v Strunjanu ponovno potekal tradicionalni praznik, imenovan Dnevi artičok, s katerim se domačini poklonijo enemu izmed najbolj poznanih avtohtonih kmetijskih pridelkov, t.j. Strunjanska artičoka. Tradicionalni praznik artičok poteka že več kot deset let, v organizaciji Turističnega društva Solinar Strunjan.
V okviru tega praznika so se lokalni pridelovalci predstavili na tržnici, kjer je artičoke in druge sorodne izdelke, kot so npr. čaj iz artičokinih listov in kozmetika, bilo tudi možno kupiti. Praznična ponudba se je dopolnjevala tudi z degustacijo tipičnih jedi iz strunjanskih artičok na domačijah in v gostilnah. V soboto je kmetijska svetovalka Jerica Pučko Antolin s koprske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica na turistični kmetiji Giassi – Žagar izvedla predavanje z naslovom »Poznavanje artičok in njihova uporaba v kulinariki«. Na predavanju je izčrpno podala zgodovino pridelave artičok, številne zdravilne učinkovine, ki so prisotne v različnih rastlinskih delih artičoke, kot tudi natančen pregled njihovega načina pridelave in najbolj pogostih bolezni ter škodljivcev. Predavanje se je zaključilo z zanimivimi kulinaričnimi predlogi za pripravo artičok. Strunjanska artičoka bo zaradi svoje edinstvenih značilnosti tudi del vsebin projekta POSEIDONE, pri katerem sodeluje Zavod, in bo vključena med druge avtohtone ter tipične rastlinske, gojene v slovenski Istri, ki jih je vredno ohraniti in spodbujati pridelavo.
V Strunjanu in okolici lahko najdemo številne nasade avtohtone Strunjanske artičoke, ki slovi po vijoličasto zeleni barvi, zdravilnih učinkih in izjemnem okusu, zaradi česar jo cenijo gurmanski navdušenci, kot tudi tisti, ki se ukvarjajo z naravnimi zdravili. Artičoka je poznana po tem, da spodbuja delovanje jeter, ledvic in izločanje žolča, znižuje pa tudi holesterol v krvi. Strunjanska artičoka je od komercialno dostopnejših sort nekoliko manjša, raste na sončnih legah in dozori prav v mesecu maju. Artičoka je tudi zelo koristna rastlina, saj jo zaradi močnega koreninskega sistema zasajajo na brežine in mejice ob robovih kmetijskih površin ali tudi v oljčnikih. Rastlino razmnožujemo predvsem vegetativno s pomočjo novih poganjkov, saj na ta način zagotovimo prenos vseh dobrih lastnosti rastlin na potomce.
Če vas zanimajo kakšne dodatne informacije na to temo, prosim kontaktirajte Jerico Pučko Antolin na telefonsko številko 05 631 04 79 ali preko elektronske pošte: jerica.pucko-antolin@go.kgzs.si.
