Siliranje travne silaže
datum: 22.04.2025
Za pridelavo kakovostne krme je ključen optimalen čas košnje, saj ta neposredno vpliva na ekonomičnost pridelave mleka in mesa in zdravstveno stanje živali. V zadnjih letih se je kakovost osnovne krme na nekaterih kmetijah izboljšala, vendar je bila v lanskem letu precej slaba. Slaba kakovost ni zaznamovala le prve košnje, temveč tudi kasnejše košnje, kar je dodatno poslabšalo razpoložljivost kakovostne krme v prehrani živali.
SILIRANJE TRAVNE SILAŽE
ALI JE ŽE ČAS ZA KOŠNJO IN SPRAVILO TRAVNE SILAŽE?
Za pridelavo kakovostne krme je ključen optimalen čas košnje, saj ta neposredno vpliva na ekonomičnost pridelave mleka in mesa in zdravstveno stanje živali. V zadnjih letih se je kakovost osnovne krme na nekaterih kmetijah izboljšala, vendar je bila v lanskem letu precej slaba. Slaba kakovost ni zaznamovala le prve košnje, temveč tudi kasnejše košnje, kar je dodatno poslabšalo razpoložljivost kakovostne krme v prehrani živali. Naš cilj mora biti pridelava silaže z najmanj 6,2 NEL energije (še bolje 6,5 NEL) in okoli 16 % surovih beljakovin. Kljub neugodnim vremenskim razmeram so nekateri kmetje tudi v lanskem letu uspeli pridelati silažo s preko 6,5 NEL in več kot 16 % surovih beljakovin, kar dokazuje, da je ob dobrem načrtovanju in izvedbi takšna kakovost dosegljiva.
Kako pridemo do kakovostne travne silaže.
Pot do kakovostne travne silaže se začne že pri botanični sestavi travne ruše. Botanično sestavo na travinju lahko izboljšujemo že leto prej v avgustovsko septembrskem obdobju z dosejavanjem ali vsejavanjem s specialnimi sejalnicami v obstoječo travno rušo. Pred tem je smotrno odstraniti plevele in šele nato opraviti setev v količinah od 15 – 25 kg/ha odvisno od gostote obstoječe travne ruše. V zgodnjem spomladanskem času je potrebno opraviti nego travnikov z opravili, kot so dognojevanje, brananje, valjanje in po potrebi dosejevanje golih delov travnika. Vsejavanje v že obstoječo redko travno rušo je spomladi bolj ugodno opraviti po 1. košnji, ki naj bo bolj nizka, da izboljšamo pogoje za vznik. Z ugodno botanično sestavo v travni ruši dosežemo dobre puferske lastnosti, kar pomeni manj težav s procesi siliranja. Ob neugodnem razmerju med sladkorji in pufri se nam lahko tvori več maslene kisline. Začne se razgradnja beljakovin oziroma aminokislin, kar privede do povišanih vrednosti amonijaka. Ob večjem deležu metuljnic se nam ob neugodnih razmerah pri siliranju tvorijo biogeni amini, ki so škodljivi za zdravje in plodnost živali. V predvidenih neugodnih razmerah za siliranje se priporoča uporaba silirnih dodatkov, ki nam pomagajo usmerjati fermentacijo.
