Žetev semen trav prvič v Slovenski Istri

datum: 24.07.2024

Aktivnosti prilagojenega upravljanja s travniki v projektu LIFE-IP NATURA.SI na območju Nature 2000 Slovenska Istra, ki jih vodi Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, kmetje izvajajo že drugo leto pod skupnim imenom Istrijani za travnike.

Denarna nadomestila tudi za odpravo zarasti na kmetijskih zemljiščih v območju Nature 2000 Istra

S sodelovanjem pri ohranjanju travišč Istre, z izvajanjem prilagojenega vzdrževanja travnikov za ciljne vrste metuljev in habitatnih tipov v projektu LIFE-IP NATURA.SI lahko kmetje pridobijo spodbudna denarna nadomestila. V letošnjem letu so v projektu aktivnosti prilagojenega upravljanja s travniki razširili na prilagojeno vzpostavitev in vzdrževanje travnikov. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je tako 24. aprila 2024 na spletnih straneh kmetijskizavod-ng.si in natura2000.si objavil spremembo javnega poziva Istrijani za travnike. Ključna novost javnega poziva je, da lahko kmetje pridobijo tudi denarno nadomestilo za odpravo zarasti na kmetijskih zemljiščih.

Za vzpostavitev travne ruše kmetje lahko izberejo tudi brezplačno žetev semen trav

Za hitrejšo vzpostavitev travne ruše na očiščenih površinah kmetijskih zemljišč lahko kmetje v okviru javnega poziva dodatno izberejo tudi brezplačno žetev semen trav na bližnjih travnih površinah, ki jih bodo kasneje uporabili za setev semen trav in zeli. Po odstranjevanju zarasti je na golih tleh potrebno čimprej vzpostaviti travno rušo. Ena izmed projektnih zahtev je, da se za vzpostavitev travne ruše travnike dosejuje z avtohtonim in lokalnim senenim drobirjem iz ekstenzivno upravljanih bližnjih travnikov ali se na gole površine razprostre zeleni odkos z bližnjih ekstenzivno upravljanih travnikov. Travnike se vzdržuje na način, da se čim bolj zmanjša možnost razgaljanja tal.

S hitrejšo vzpostavitvijo avtohtone travne ruše se namreč prepreči možnost pojava invazivnih tujerodnih vrst rastlin (v nadaljevanju ITVr), ki se na razgaljenih tleh običajno najhitreje pojavijo. Zaradi svoje »agresivnosti« se razrasejo in preprečujejo drugim, avtohtonim vrstam, rast, razvoj in razširitev. Torej jih praktično zadušijo. Za vzpostavitev željenega habitatnega tipa je torej nujno, da se površine zaseje z avtohtonim in lokalnim senenim drobirjem iz ekstenzivno upravljanih bližnjih travnikov. Komercialne travne mešanice namreč vsebujejo semena vrst, ki v varovanem habitatnem tipu niso prisotne, lahko pa vsebujejo tudi primesi ITVr.

V okviru projekta se je na pilotnem območju pokazala potreba po pridobitvi semen trav Le te se bo posejalo na površini, na kateri se bo v jesensko zimskem času predhodno odstranjevalo zarast. Žetev oziroma pridobivanje semen trav in zeli na izbranih travnikih s specifičnimi habitatnimi tipi je tudi ena izmed aktivnosti projekta LIFE FOR SEEDS, v katerem je eden izmed ciljev obnova dela travnikov na sedmih območjih Nature 2000. Semena trav nabirajo ročno, s pomočjo ročnega sesalnika ali pa uporabljajo prototipni krtačni stroj. Da bo na novo vzpostavljena travna ruša čimprej dobila lastnosti istrskih travnikov, smo se povezali z enim izmed izvajalcev krtačenja travnikov, Kmetijskim inštitutom Slovenije, ki bo po končani žetvi tudi očistil, osušil in shranil nabrana semena.

Prva žetev v Istri je potekala dva dni, v pred zadnjem tednu junija, na površini v velikosti dobrih dveh hektarov in pol. Pridobljena količina semena bo zadoščala za setev površine v velikosti med 1,25 do 1,5 ha. S krtačnim strojem smo pridobili semena iz avtohtonega travnika na ne destruktiven način, kar pomeni, da je krtačenje prijazno do travniške favne in flore, obenem pa je po žetvi še vedno ostala glavnina travne ruše, ki jo bo kmet lahko pokosil in uporabil za krmo.

Če kmetujete na območju Nature 2000 Slovenska Istra in vas zanima prilagojeno upravljanje travnikov v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI, ali želite še dodatne informacije o projektu in aktivnostih v Istri, lahko pokličete na 05 33 51 213 ali 040 638 227 (Elena Štendler) ali pišete na elektronski naslov elena.stendler@go.kgzs.si.

Avtorja fotografij: Jana Laganis, ZRSVN in Elena Štendler, KGZS Zavod GO