Strokovni nasveti

Glavni pomen in prednosti zelenega gnojena

Z zelenim gnojenjem vplivamo na kemične, fizikalne in biološke lastnosti tal in izboljša se:

• struktura tal – tla postenejo bolj rahla in manj zbita,
• preskrba z mineralnimi snovmi in hranili za rast vinske trte,
• oskrba z organsko snovjo,
• biološka aktivnost ter rodovitnost tal
• biodiverziteta v vinogradu,
• prisotnost in številčnost čebel in drugih žuželk ter opraševalcev,
• uravnotežena rast in rodnost vinske trte.

Pokrita, zasejana tla preprečujejo in ščitijo pred erozijo.

 

Primerne rastline za zeleno gnojenje vinogradov

Pred leti je veljalo splošno priporočilo, da za zeleno gnojenje uporabimo le eno, največ dve rastlinski vrsti, v zadnjih letih pa se priporoča setev mešanice več rastlin. Primerno mešanico za setev v vinogradih sestavljajo semena rastlin iz vsaj treh rastlinskih družin – trave (žita), metuljnice in križnice.

Priporočene rastline za zeleno gnojenje:

Žita: ječmen, oves, rž,  tritikala

Metuljnice: inkarnatka, aleksandrijska detelja, ozimna grašica, krmni grah, bob, črna detelja, nokota, medena detelja

Križnice: krmna ogrščica, bela in rjava gorjušica, oljna ogrščica, krmna repica

Ostale rastline: facelija, ajda, koriander, navadni ognjič, kumina,….

V sosednjih vinogradniških državah dobimo pripravljene mešanice, lahko pa si sami pripravimo poljubno mešanico in jo prilagodimo posameznemu vinograd. Za vinograde, kjer je rast trt srednje bujna in uravnotežena naj bi bil primeren delež žit okrog 40 % od celotne količine, semena metuljnic približno 45 – 50 % in semena križnic med 10 – 15 %. V bujno rastočih vinogradih se priporoča manjši delež metuljnic, tudi samo 10 %  in večji delež, do 80 % različnih žit. Za mlade vinograde in kjer trte slabo rastejo pa se priporoča večji delež metuljnic – do 65 % in manjši delež žit – okrog 20 %. Delež križnic naj bi bil v vseh primerih med 10 – 15 %. Potrebna količina semena je med 70 – 90 kg/ha posejane površine, nekateri viri priporočajo tudi za 30 % večje količine.

 

Čas setve

Idealen čas za setev je od konca septembra do konca oktobra, ko to dopuščajo vremenske razmere in ko tla niso prekomerno vlažna in namočena, niti presuha. Zgodnejša setev lahko vpliva na prekomeren razvoj rastlin, ki so kasneje bolj občutljive na nizke temperature. Prepozna, novembrska setev pa ima lahko za posledico slabšo in neenakomerno kalitev, rastline se manj razrastejo in tla ostajajo nepokrita in mlade rastline lahko v zimskem času propadejo. Primeren termin za zeleno gnojenje je tudi zgodnji spomladanski čas, od konca meseca februarja do konca marca.

 

Priprava tal in setev

Za vinograde se priporoča, da zeleno gnojenje izvedemo v vsakem drugem medvrstnem prostoru, na polovici površine vinograda. In v naslednjem letu posejemo sosednje medvrstne prostore. Tla morajo biti pred setvijo primerno in dobro pripravljena, kar omogoča hitro in uspešno kalitev. Če je vinograd že ozelenjen ali trajno zatravljen se priporoča rahljanje tal in zatem obdelavo z vrtavkasto ali krožno brano, sicer pa zadošča že en prehod z vrtavkasto brano. Idealno je, če imamo sklop brane s sejalnico, da lahko pripravo tal in setev opravimo z enim hodom. Setev opravimo s posebno sejalnico ali s trosilcem za mineralna gnojila ali pa ročno. Ročna setev je primerna za manjše površine, v vseh primerih pa moramo biti pozorni na porabo semena in preračunati potrebno količino semena za en medvrstni prostor. Po setvi je priporočljivo površino povaljati ali semena vsaj blago zagrebsti v tla. Gnojenje ob setvi ni potrebno.

 

Spomladanska oskrba posejanih površin

V spomladanske času, ko se rastline razrasejo, imamo več možnosti, kdaj in kaj bomo naredili in izbira je odvisna od različnih dejavnikov in tudi ciljev. Dejansko smo pri upravljanju z zelenim gnojenjem zelo svobodni in prilagodljivi:

• Prva možnost je, da rastline pokosimo ali pomulčimo in pustimo, da ponovno zrastejo. Pokošene rastline se posušijo, tvorijo zastirko, vplivajo na počasnejšo rast in postopoma mineralizirajo.
• Druga možnost je, da čim prej, v roku enega ali dveh dni po košnji ali mulčenju, vse rastline plitvo zadelamo v tla. V tem primeru pride do hitre razgradnje in mineralizacije in hitrega sproščanja dušika.
• Rastline lahko povaljamo, kar vpliva na počasnejšo rast in počasnejšo mineralizacijo. Na nagnjenih površinah je valjanje lahko problematično, saj se poveča nevarnost za zdrs.
• Zeleno gnojenje lahko »spremenimo« ali preoblikujemo v bolj ali manj trajno ozelenitev.
• Lahko pa se odločamo glede na vremenske razmere in rast vinske trte in kombiniramo vse naštete načine.

Na legah, kjer je večja nevarnost pomladanskih pozeb se odločimo za zgodnejše mulčenje, saj prisotnost visokih rastlin zelenega gnojenja poveča nevarnost pomladanske pozebe.

 

Izkušnje z  zelenim gnojenjem v vinogradu Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje

V kolekcijskem vinogradu, na površini 1,7 ha, smo postopoma in po delih sejali različne mešanice rastlin za zeleno gnojenje. Setev smo v letih 2021 in 2022 opravili konec marca oziroma v začetku aprila, potem pa smo prešli na jesensko setev v letih 2022, 2023 in 2024. Izkazalo se je, da je spomladi zaradi namočenosti tal, skoraj nemogoče opraviti setev dovolj zgodaj, kar pa vpliva na slabši sklop, pokritost in manjšo rast rastlin, saj velikokrat že maja nastopi sušno obdobje. Obenem se spomladi že začnejo različna dela in prehodi s traktorjem in priključki v vinogradu kar dodatno negativno vpliva na rast rastlin. V jeseni leta 2022 smo mešanico posejali v prvi dekadi oktobra in kalitev rastlin je bila hitra in rastline so se dobro razrasle, v letu 2023 pa smo uspeli sejati šele konec novembra in rastline so počasi kalile in se slabo razrasle.

Mešanice smo pripravili sami in za spomladansko setev je bil v njih največji delež metuljnic – od 70 do 80 % (lucerna, medena detelja, črna detelja, inkarnatka, aleksandrijska detelja, nokota). Od ostalih rastlin smo dodali še belo gorjušico, oljno redkev, ajdo in facelijo.

Za jesensko setev smo za mešanico izbrali ječmen – okrog 45% ter različne metuljnice – 40%, ostalo pa so bile križnice - oljna ogrščica, krmna ogrščica in krmna repica ter facelija.

Razen leta 2021, ko smo rastline zadelali v tla, smo v vseh letih spomladi rastline sorazmerno pozno, v času cvetenja, pomulčili in pustili, da se je zeleno gnojenje spremenilo v trajno ozelenitev, ki pa se znatno razlikuje od ozelenitve v delih vinograda, ki jih nismo zasejali. Veliko več je biomase in zanimivo je, da ostaja velik delež različnih metuljnic, ki sorazmerno dobro prenašajo vročino in sušo in se po prvih padavinah hitro razrasejo.

 

Zeleno gnojenje priporočamo za vse načine vinogradniške pridelave, še posebej pa za ekološke in biodinamične vinograde, kjer so omejene možnosti uporabe različnih gnojil.

 

Andreja Škvarč

KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje

 

VLOGA ZA PODPORO

Podpora je namenjena za:

1. Zamenjavo sort, spremembo lokacije vinograda ali spremembo tehnologij upravljanja vinogradov, pri čemer mora biti vinograd starejši od 10 let

2. Zamenjavo sort s precepljanjem z ustreznimi cepiči v vinogradu ali deluvinograda, ki ni mlajši od 5 in starejši od 20 let

3. Ponovno zasaditev vinograda po izkrčitvi zaradi pojava zlate trsne rumenice, če je pridelovalce v celoti izvedel vse predpisane ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe zatiranja in preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice (v nadaljevanju: »vinogradi ZTR«). Starostne omejitve v tem primeru ni.

Osnovni pogoji za uveljavljanje podpore so sledeči:

- pridobljeno dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte (za precepljanje dovoljenje ni potrebno)

- najmanj 0,1 ha neto strnjene prestrukturirane površine

- skupna površina vinogradov na kmetijskem gospodarstvu najmanj 0,5 ha, oziroma 0,3 ha v okoliših Dolenjska, Bela krajina, Prekmurje ter podokoliših Haloze in Šmarje-Virštajn

- skupna površina vinogradov na kmetijskem gospodarstvu najmanj 0,3 ha, če se prestrukturiranje nanaša na »vinograde ZTR«

- če je pridelovalec v preteklih petih letih izkrčil vinograd/e zaradi odrejenega uničenja trt zaradi navzočnosti škodljivega organizma, se upošteva površina vinogradov v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG) pred izkrčitvijo

Elektronska oddaja vloge

Vlogo za prestrukturiranje se odda elektronsko, upravičenec jo lahko odda sam, če ima elektronski podpis, ali pa za vnos pooblasti nekoga drugega. Za vinogradnike bomo oddajo vlog izvajali na izpostavah Oddelka za kmetijsko svetovanje.

Rok za oddajo vloge:

1. Od 1.1. do 15.6. pred vinskim letom, v katerem se začne izvajati prestrukturiranje. Vinsko leto se začne s 1.8. in traja do 31.7. naslednje leto. V praksi to pomeni, da na podlagi vloge, oddane od 1.1. do 15.6. letos, lahko prične vinogradnik s pripravo zemljišča in ostalimi ukrepi prestrukturiranja od 1.8.2024 dalje. Krčitev starih trt se ne šteje k prestrukturiranju, zato jo lahko opravi pred tem datumom, vendar po ogledu s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).

2. Od 1.1. do 15.6. po letu, ko je bila izvedena izkrčitev »vinograda ZTR«.

Vloga vsebuje

Vloga vsebuje podatke o pridelovalcu, površini in sortah, številki dovoljenja za ponovno zasaditev, predvidenih ukrepih, podatek o letu uveljavljanja podpore za oporo ter podatek o nameravani izdelavi ali razgradnji teras. Vinogradnik podpiše tudi več izjav, med drugim tudi, da je seznanjen, da mora pred prestrukturiranjem vinograda pridobiti odločbo o uvedbi agromelioracije, če se bo v vinogradu izvajala zahtevna agromelioracija (izdelava teras, razgradnja teras, ureditev manjših odvodnjavanj na površini več kot 1 ha, ureditev novih poljskih poti, vnos določenih zemljin).

Če gre za prestrukturiranje »vinograda ZTR«, je sestavni del vloge tudi ustrezna odločba fitosanitarnega inšpektorja ali ustrezen dokument fitosanitarnega preglednika.

Kaj se šteje za prestrukturiranje?

Za prestrukturiranje se šteje, če se v novem vinogradu glede na starega spremeni sorta ali medvrstna razdalja ali razdalja med trtami v vrsti ali lokacija.

Pregled na kraju samem

ARSKTRP po prejemu vloge opravi ogled vinograda, ki je namenjen za prestrukturiranje. Izkrčitev starih trt se lahko izvede šele po opravljenem ogledu. Če se izvede prej, pridelovalec ni upravičen do podpore za prestrukturiranje. Navedeno ne velja za »vinograde ZTR«, v tem primeru se krčitev preveri na podlagi podatkov o vinogradu iz RKG. Krčitev »vinogradov ZTR« je namreč potrebno opraviti pred oddajo vloge in krčitev prijaviti v RKG.

Vrednosti prestrukturiranja

Vlada vsako leto do 15. marca predpiše vrednosti priznanih stroškov prestrukturiranja in priznano vrednost nadomestila za izgubo dohodka za vloge, vložene v istem letu. Novost so priznani dodatni stroški za posaditev cepljenk odpornih oziroma tolerantnih sort, ki so v trsnem izboru za posamezno vinorodno deželo: fleurtai, soreli in merlot kanthus za Primorsko ter solaris, muscaris, monarch, johanniter in souvignier gris za Podravje in Posavje.

IZJAVA O UVELJAVLJANJU PODPORE

Elektronska oddaja izjave

Izjavo za uveljavljanje podpore za prestrukturiranje se odda elektronsko, upravičenec jo lahko odda sam, če ima elektronski podpis, ali pa za vnos pooblasti nekoga drugega. Za vinogradnike bomo oddajo izjav o uveljavljanju podpore izvajali na izpostavah Oddelka za kmetijsko svetovanje.

Rok za oddajo izjave

1. Od 1.4. do 15.6. v naslednjih dveh letih po vložitvi vloge.

2. »Vinogradi ZTR« – izjavo o uveljavljanju podpore lahko oddajo v istem letu kot vlogo ali pa v naslednjih dveh letih.

Izjava vsebuje

Na izjavi je potrebno navesti ali je prestrukturiranje zaključeno ali ne ter napisati dejansko neto površino obnove (ki je običajno manjša kot bruto površina vinograda). Če so cepljenke že posajene, morajo biti podatki o zasaditvi vpisani v RKG najkasneje en dan pred oddajo izjave. V izjavi je naveden tudi način uveljavljanja podpore za postavitev opore (istočasno, čez eno ali dve leti).

Za dokončano prestrukturiranje se šteje, če so posajene trte in postavljena opora: krajniki, stebri v vrsti, osnovna žica.

Če vinogradnik ne uspe zaključiti prestrukturiranja v dveh letih, lahko preko sistema varščine prejme podporo za prestrukturiranje v obliki predplačila, vendar mora trte posaditi do izteka veljavnosti dovoljenja za zasaditev vinske trte.

Pomembna novost je možnost oprostitve plačila dohodnine ob preložitvi računov, kar velja že za izjave, ki bodo oddane od 1.4. do 15.6.2024. Vlagatelji, ki so fizične osebe, za namen oprostitve plačila dohodnine, k izjavi o uveljavljanju podpore priložijo kopije računov za upravičene stroške, ki se glasijo na vlagatelja in dokazila o plačilu računov. Upoštevajo se vrednosti dokazil brez DDV. Za popolno oprostitev akontacije dohodnine morajo biti računi v znesku celotnih priznanih stroškov. Če se priloži račune v znesku, ki je nižji od priznanih stroškov, se obseg oprostitve ustrezno zmanjša. Če pa vlagatelj ne priloži nobenega računa, bo ARSKTRP v njegovem imenu FURS-u odvedla 10% akontacije dohodnine.

Trenutno velja, da morajo biti računi datirani znotraj tistega vinskega leta, v katerem se bo izvajalo prestrukturiranje.

Npr. če bo vlagatelj oddal vlogo v letu 2024 in zahtevek v 2025, se morajo računi datirati znotraj vinskega leta 2024/2025 (med 1.8.2024 in 31.7.2025). Če pa bo vlagatelj oddal vlogo v 2024 in zahtevek v 2026, se morajo računi datirati znotraj vinskega leta 2025/2026 (med 1.8.2025 in 31.7.2026). Pri tistih vlagateljih, ki pa bodo imeli varščino za celotno prestrukturiranje, pa morajo biti računi datirani znotraj obdobja, ko se bo izvajalo prestrukturiranje.

Sprememba prestrukturiranja

Če vinogradnik pri prestrukturiranju vinograda naredi spremembo, ki se nanaša na lokacijo, sorto ali ureditev nasada (terasa/vertikala ali rušenje starih teras ali izdelava novih teras) glede na navedbe v vlogi, mora o spremembi obvestiti ARSKTRP do oddaje izjave. Če gre za spremembo lokacije, se šteje za obvestilo podatek, ki ga ARSKTRP pridobi iz RKG.

Pregled na kraju samem

Po oddaji izjave o uveljavljanju podpore izvede ARSKTRP ogled prestrukturiranega vinograda. Pri precepljanju in v primeru, da je prestrukturiranje obsegalo le zamenjavo sort, bo kontrolor ob ogledu preveril tudi etiketo in rastlinski potni list za kupljene cepiče/cepljenke oziroma zapisnik o pregledu za lastne cepiče/cepljenke. Prav tako bo preveril etiketo za bazni material, če je vinograd prestrukturiran s cepljenkami kategorije bazni material.

V tem primeru mora pridelovalec predhodno vložiti prijavo za sprejem matičnega nasada v postopek uradne potrditve.

REGISTER KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

Vinogradniki naj pred oddajo vloge ali izjave preverijo izpise iz Registra kmetijskih gospodarstev. Vinogradi morajo biti v register prijavljeni tako, da je vpis skladen z dejanskim stanjem v naravi (terasiran/neterasiran vinograd, ozelenjen/neozelenjen, sorte in podlage, gojitvene oblike, razdalje sajenja, starost).

Za dodatne informacije smo na voljo na izpostavah Oddelka za kmetijsko svetovanje.

 

Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo

There was a strong correlation (r > 0.89) between solar irradiation and yield per vine in all varieties, except for ‘Malvazija’ (r = 0.60). A strong correlation (r > 0.74) was obtained from all studied samples for their contents of total soluble solids and minimal daily solar irradiation. Whereas the content of glucose+fructose of ‘Zelen’, ‘Pinela’, ‘Refošk’ and ‘Malvazija’ grapes was better correlated with minimum irradiation r > 0.91. On the other hand, the yeast assailable nitrogen (YAN) at ‘Zelen’, ‘Rebula’ and ‘Malvazija’ was very strongly correlated with solar irradiation, but ‘Refošk’ and ‘Barbera’ only correlated with minimum solar irradiation, while ‘Pinela’ was not strongly correlated with solar irradiance at all. We can conclude that the known response to solar irradiance could be a useful tool for a varietal characterization under local climate conditions, especially in the near future when more extreme meteorological conditions are expected.

Background

Slovenia is a traditional winegrowing country with a vineyards surface of 17.000 ha. Despite limited grape and wine production, Slovenia can boast about a large number of local and indigenous grapevine varieties which have been preserved. In the beginning of the 90`s of the previous century, the country realized the importance of clonal selection as well as of preserving and maintaining local grapevine varieties. Therefore, two centers for grapevine selection and nursery production (STS Vrhpolje and STS Ivanjkovci) have been established which, after more than 20 years of work, offer 39 clones of 16 grapevine varieties. The selection of local and international grapevine varieties is carried out continuously, taking into account the local demand and global trends. Since environmental changes are already influencing agricultural production, we believe meteorological data should play important role in clonal selection and clonal evaluation.

Materials and methods

In spring 2009 grape cultivars ‘Zelen’ SI-26, ‘Pinela’ SI-28, ‘Rebula’ SI-32, ‘Refošk’ SI-35, ‘Barbera’ SI-36 and ‘Malvazija’ SI-37‚ have been planted in Center for grapevine selection and nursery Vrhpolje. From its fertility in 2012, specific gravity, total soluble solids and total acidity, pH, malic acid, tartaric acid and yeast assimilable nitrogen (YAN) have been monitored at harvest time. Daily solar irradiation for five consecutive years (2012 – 2016) was collected from ARSO portal (http://agromet.mkgp.gov.si/APP/Detail/METEO/255) and averaged over the development and ripening of fruit (April – October).
Statistical analyses were calculated by Excell.

Results

We have found some very strong correlations between total solar irradiation in the fruiting phase and fruit quality. The most pronounced are correlations with minimal daily solar irradiation showing very strong correlations for fruit weight, specific gravity, total acidity, and total soluble solids for all clones studied. Surprisingly, not even weak correlations are observed between minimal solar irradiation and pH for any clone, while correlations with maximal solar irradiation is strong for Refošk.

The question arose: is it good that performance of the variety correlates well with the meteorological data or is it better if it gives a steady performance regardless the weather? Based on correlations between solar irradiation and quality parameters, we could discriminate between cultivars using t-test. We realize such discrimination isn’t rational between different varieties, but between clones of the same variety (not enough data yet) it might.

 

Conclusions

Good correlations have been found between most quality parameters and solar irradiation, with most consistent results for minimal daily irradiation. There is an obvious exception – pH – since there are no
correlations with minimal solar irradiation present for any clone. We need to evaluate other meteorological data yet, to find a practical application, since pH is one of the key factors influencing wine quality in the recent years. We realize that we have opened more questions than we have given
answers, but evaluating new varieties in respect to meteorological data seems rational strategy and should be taken into account.

---

Tjaša Jug, Ivan Žežlina, Andreja Škvarč
Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica, SLO

bled2018-2.pdf

 

V sklopu dneva odprtih vrat 22. 8. 2018 smo pripravili voden ogled matičnega vinograda posajenega s slovenskimi kloni, ogled tehnološkega poskusa na sorti malvazija, ogled kolekcijskega vinograda na Pouzelcah posajenega s starimi primorskimi sortami, kloni rumenega muškata, klonskimi kandidati sort malvazija, refošk, tokaj, laški rizling, merlot, vitovska grganja in cipro ter s tolerantnimi sortami. Pripravili smo razstavo in degustacijo namiznih sort grozdja in degustacijo vin pridelanih v Selekcijsko trsničarskem središču Vrhpolje: 9 vzorcev klonskih kandidatov malvazija, 5 vzorcev tolerantnih sort in vina starih sort. V vinogradu smo posebno pozornost namenili boleznim lesa vinske trte in prikazali nekaj inovativnih in manj običajnih ukrepov zdravljenja obolelih trt.

Mehansko odstranjevanje nekrotičnega in trhlega dela debla

Potrebujemo manjšo motorno žago za obsežno sanacijo trte in odstranjevanje in čiščenje trohnobe. Običajno se nekroze pojavijo pod večjimi ranami ali na odmrlem delu trte in na tem mestu pričnemo s čiščenjem. Zarežemo v deblo obolele trte, ga postopoma čistimo in odstranjujemo oboleli del. Deblo pustimo izvotljeno in odprto. Paziti je potrebno, da se ohrani funkcionalni del debla. Ukrep lahko  poimenujemo dendrokirurgija oz. dendrokirurški poseg. Delo je zamudno in lahko ga izvajamo skozi
celo leto, vendar le v suhem vremenu.

V letu 2017 smo prvič na tak način očistili 6 trt, v letošnjem letu so vse, razen ene trte, brez znakov obolenja. Seveda je potrebno počakati in opraviti čiščenja pri večjem številu in pri različnih sortah.

Vbrizgavanje vodikovega peroksida

Vodikov peroksid - H2O2 uporabljajo v različnih koncentracijah v razne namene, priznan je kot varno antimikrobno sredstvo. Nastaja tudi v živih organizmih, kot odgovor na stres in poškodbe. Preizkušajo
ga v vinogradih za obvladovanje bolezni lesa in v številnih primerih se kaže, da si obolele trte opomorejo. Delovanje H2O2 in njegova učinkovitost nista znanstveno dokazana in sredstvo ni registrirano za vinsko trto. Najprimernejši čas za vbrizgavanje je takoj, ko se pojavijo prvi znaki obolenja. Potrebujemo vrtalni stroj, lesni sveder debeline 8-10 mm in v zdrav del debla vinske trte, najbolje tik pod glavo oz. pod šparonom zvrtamo luknjo dolžine 6-8 cm. Z brizgalko v luknjo počasi vbrizgamo 3-4 ml 10 % H2O2.

Vodikov peroksid smo v nekaj obolelih trt vbrizgavali že konec julija in v nekaj preostalih obolelih avgusta letos. Izgleda, da so si trte opomogle, simptomi bolezni so se zmanjšali, potrebna pa bodo opazovanja v naslednjih letih.

Vse dodatne informacije dobite pri avtorjih prispevka in v vinogradih STS Vrhpolje!

---

Andreja Škvarč, Ivan Žežlina, Matej Vrčon, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

snv-3-18.pdf

 

 

Zasaditev vinograda je zahtevna strokovna in finančna investicija. Administrativna dela so sledeča:

Vinogradnik mora najprej pridobiti dovoljenje za zasaditev vinske trte z vlogo na UE.

• Če se krči star vinograd in ponovno zasadi ali prenese to površino na drugo lokacijo  se pridobi dovoljenje za PONOVNO SAJENJE.
• Če se sadi na novi površini in s tem širi vinograde znotraj KMG –MIDa  se pridobi dovoljenje za NOVO sajenje.

1. PONOVNO SAJENJE VINSKE TRTE

Zamenjava vinograda z novim vinogradom ali pa premik površine na neko drugo lokacijo
(na KMG MID-u ostane nespremenjena površina vinogradov)
 

• Postopek na Upravni enoti

Vložiti je potrebno VLOGO ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZASADITEV VINSKE TRTE na Upravno enoto.

Rok: kadar koli, a upoštevajte datum za pridobivanje nepovratnih sredstev  - prestrukturiranje, ki je 15.junij.

Pogoj: če se zasadi površina večja od 0,1 ha, je potrebno mnenje KSS.

Dobi se dovoljenje za ponovno zasaditev, ki velja 3 leta.

V kolikor se obnavlja vsaj 0,1 ha prestrukturirane površine in ima kmetija skupno 0,85 ha vseh  vinogradov razen v vinorodnih okoliših Kras, Dolenjska, Bela krajina, Prekmurje in podokoliš Haloze, kjer zadostuje 0,6 ha vseh vinogradov,  in so vinogradi starejši od 10 let (izjema bolezen lahko tudi prej), lahko uveljavljate nepovratna sredstva.

Pridobiti je potrebno ustrezna dovoljenja: ureditev teras - odločba o uvedbi agromelioracije  (zakon, ki ureja kmetijska zemljišča).

Precepljanje trt – tudi možnost uveljavljanja prestrukturiranja (starost vinograda od 5 do 15 let).

• Postopek pridobivanja finančne pomoči

Na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja se vloži »Vloga  za podporo za prestrukturiranje vinogradov » (velja dve leti ).

Rok: 1. april  -  15. junij  ( v primeru škode zaradi toče - 31.oktober) 
OPOZORILO: Ne krčiti starega vinograda pred ogledom ARSKTRP.
(Izjema- naravne nesreče, toča in druge, če je uradna škoda nad 50 % --> datumi  31.10. -  UL RS 76/2017, 1.člen, 6.odstavek).
 

Postopek:

1. ARSKTRP pregleda in izmeri star vinograd,
2. šele na to se izvede krčitev starih trt in sajenje, ki mora biti izvedeno v roku trajanja dovoljenja iz Upravne enote.
3. Sajenje (niso potrebni računi) in  vpis mladega vinograda na Upravno enoto v register kmetijskih gospodarstev in s tem v register pridelovalcev grozdja in vina.
Če nastanejo spremembe  vloge (sprememba sorte, lokacije, ureditev vinograda), je potrebno do 31.marca sporočiti ARSKTRP.
4. Za pridobite sredstev je potrebno poslati na ARSKTRP obrazec » Izjava o uveljavljanju  podpore za prestrukturiranje vinogradov» vpis realne površine vinograda ! (odbitki, če je odstopanje večje kot 20 %, če večje kot 50 % ni podpore)

Sledi kontrola ARSKTRP mladega vinograda- meritve prestrukturirane površine
(neto ter ½ medvrstne razdalje okrog trt - vinograda)
5. Izplačilo
POZOR  - še 3 leta po izplačilu narediti zbirne vloge!

2. ZASADITEV NOVEGA VINOGRADA (širitev vinogradniških površin na kmetiji)

• Postopek na Upravni enoti

Vložiti je potrebno VLOGO ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZASADITEV VINSKE TRTE.

Rok: 30. junij za sajenje v naslednjem vinskem letu – treh letih.
(omejitev dovoljenj, ker je možno povečanje vinogradniških površin za 1 % na nivoju države; prednostna lestvica).
Če je površina v naravi  gozd, je potrebno pridobiti  ustrezno dovoljenje Zavoda za gozdove, sicer ni možen vpis GERKA po zasaditvi  na UE.

Upravna enota izda dovoljenje za NOVO zasaditev, ki velja 3 leta.

Pridobiti je potrebno ustrezna dovoljenja: ureditev teras - odločba o uvedbi agromelioracije.
(zakon, ki ureja kmetijska zemljišča)

Ko se dobi dovoljenje, se sme saditi.
OPOZORILO: V kolikor kandidirate za pridobitev nepovratnih sredstev iz razpisov Programa razvoja podeželja, je potrebno pred začetkom del poslati vlogo na ARSKTRP.

• Postopek pridobivanja finančne pomoči

Razpisi Programa razvoja podeželja (4.1).

Rok: objavlja MKGP.

Dokazila: predračuni in računi.

Sajenje trt brez dovoljenja iz Upravne enote je kaznivo, razen za lastno rabo vina do velikosti vinogradov na kmetiji v obsegu manj kot 0,1 ha.  

 

Za dodatne informacije se obrnite na naše kmetijske svetovalce tako na sedežu kot izpostavah Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Prehod iz konvencionalnega vinogradništva v ekološko je postopen, obdobje preusmeritve traja tri leta.  Tisti vinogradniki, ki bi želeli v prihodnjem letu začeti s preusmeritvijo, se morajo prijaviti pri eni od kontrolnih organizacij  v postopek certificaranja ekološke pridelave in predelave najkasneje do 31.12.2017.

 

Kaj je ekološko vinogradništvo

Ekološko vinogradništvo je trajnostno kmetovanje, ki temelji na skrbi za živo in neživo naravo, da bi bili negativni vplivi na okolje čim manjši. Pri ekološkem vinogradništvu je temeljno ustvarjanje čim boljših pogojev za rast in razvoj vinske trte, pomemben je celovit način oskrbe vinogradov, pri čemer se je potrebno zavedati, da ima vse, kar naredimo v vinogradu, posledico. Ekološko vinogradništvo ni ekstenzivna panoga, ampak delovno zelo intenzivna panoga, zahteva več ur ročnega dela kot konvencionalno. Poleg tega so za uspešno ekološko pridelavo v vinogradu potrebna dodatna, še bolj poglobljena znanja in še bolj natančno opazovanje vinske trte. Vinogradnik mora biti pripravljen tudi na sprejemanje večjih tveganj, predvsem zaradi morebitnih neugodnih vremenskih razmer. Pri ekološki pridelavi v vinogradih je potrebno upoštevati strokovne zahteve in priporočila za oskrbo in rodovitnost tal, varstvo pred škodljivimi organizmi, zimsko rez in zelena dela. Še posebna skrbnost pa je potrebna pri napravi novega vinograda.

 

Oskrba vinogradniških tal

Vinogradniška tla v ekoloških vinogradih naj ne bi bila prazna, temveč pokrita, najbolje celo leto, če pa to ni mogoče, vsaj del leta. To ni obveza je pa priporočilo. Ozelenjena tla imajo namreč številne prednosti v primerjavi z neozelenjenimi, na primer: preprečevanje izgube rodovitne prsti zaradi vodne in vetrne erozije, ohranjanje ali povečevanje organske snovi v tleh, večje število koristnih organizmov v tleh, vinograd ni monokultura in še bi lahko naštevali. Ozelenitev tal je lahko trajna ali kratkotrajna. Trajno je lahko ozelenjena celotna površina ali le medvrstni prostor; negovano ledino vzdržujemo z mulčenjem, pas pod trtami pa z mulčenjem, košnjo, obdelavo, ne smemo pa uporabljati herbicidov. Kjer ni ugodnih pogojev za trajno ozelenitev, se vinogradniki lahko odločijo za kratkotrajno, ki jo izvedejo z rastlinami, ki v kratkem času naredijo veliko zelene mase. Pri oskrbi tal se vedno bolj uveljavljajo tudi druge možnosti, kot so pokrivanje tal s slamo in kombinacija različnih vrst oskrbe.

 

Rodovitnost tal in gnojenje

Cilj ekološke pridelave je ohranitev oziroma če je potrebno, dvig rodovitnosti tal. Za gnojenje se priporoča uporabo uležanega hlevskega gnoja. Večina vinogradniških kmetij nima lastnih živinskih gnojil, lahko pa jih dokupijo na ekoloških kmetijah ali na konvencionalnih kmetijah, ne pa na obratih industrijske reje.  Vinogradniki lahko kupijo gnojila tudi pri trgovcih, vendar samo tista, ki imajo certifikat za uporabo v ekološki pridelavi (organska gnojila iz živinskih gnojil in drugih organskih materialov, substrati, šote, težko topna mineralna gnojila…). Uporaba vseh dokupljenih gnojil je dovoljena le na podlagi utemeljene potrebe, ki jo vinogradnik dokaže s kemijsko analizo tal. Prepovedana pa je uporaba vseh lahko topnih mineralnih gnojil, dušikovih gnojil, blata in kompostov iz čistilnih naprav in živinskih gnojil iz industrijske reje.

 

Varstvo rastlin

Pri varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi je v ekološkem vinogradništvu potrebno izvajati mehanske, biotične in biotehniške metode varstva, če našteti načini ne zadoščajo, se lahko izvajajo kemične metode varstva rastlin. Seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena v ekološkem vinogradništvu, je objavljen na spletnih straneh Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Varstvo vinske trte v glavnem temelji na dovoljenih pripravkih na osnovi bakra in žvepla, rastlinskih olj, piretrina, mikroorganizmov…; prepovedana pa je uporaba kemičnih sintetičnih sredstev, vseh herbicidov, razkuženih semen, regulatorjev rasti. Na razpolago je manj fitofarmacevtskih sredstev kot v konvencionalnem vinogradništvu, zato varstvo temelji na preventivi – narediti vse potrebno za preprečevanje razvoja škodljivih organizmov, pri čemer si lahko ekološki vinogradniki pomagajo tudi z dovoljenimi sredstvi za krepitev in nego vinske trte (sredstva na podlagi kamnin, mineralov, izvlečkov morskih alg, žitnih fermentov itd.).

 

Zelena dela

Pravilno in pravočasno izvedena zelena dela so še bolj pomembna kot v konvencionalni pridelavi grozdja. Z njimi namreč dosežemo, da je na trtah dovolj zdravih, osončenih listov, da je razmerje med količino listov in pridelkom ustrezno ter da so trsi zračni. Zelena dela so izrednega pomena za zdrav pridelek in dobro učinkovitost dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev.

 

Naprava vinograda

Naprava ekološkega vinograda poteka podobno kot pri neekoloških vinogradih. Za ekološko vinogradništvo so primerne prave vinogradniške lege  - dvignjene, zračne, osončene, saj je ekološka pridelava bolj ranljiva, zlasti ob neugodnih vremenskih razmerah. Sorte in podlage je potrebno izbirati glede na rastišče bodočega vinograda, vinogradnik naj izbere določeni sorti čim bolj optimalno rastišče. Za sajenje in podsajanje je potrebno saditi ekološke trsne cepljenke, če jih ni na razpolago, pa se lahko sadi konvencionalni sadilni material, vendar je potrebna za sajenje takega materiala predhodna odobritev kontrolne organizacije.

 

Kaj je ekološko vinarstvo?

Vino  je kmetijsko-prehrambeni pridelek, pridelano z alkoholnim vrenjem drozge ali mošta, stisnjenega iz grozdja vinske trte. Ekološko vino je vino, ki je predelano iz ekološko pridelanega grozdja. V postopku pridelave  ekološkega vina se izključijo vsi enološki postopki in enološka sredstva, ki bi lahko bili zavajajoči glede dejanske narave ekoloških proizvodov. Leta 1991 so v EU predpisali pravila glede ekološke pridelave grozdja, od avgusta 2012 pa lahko tudi vina označujemo z logotipom »ekološko«, saj so v  novi regulativi tudi pravila za vinifikacijo in kletarjenje. V Sloveniji so v letu 2016 z logotipom ekološko označili 220.038 l vina (cca 290.000 buteljk) na 25 KMG. Največja količina pridelanega ekološkega vina na enem KMG je bila 40.000 l in sicer v okolišu Slovenska Istra v Primorski deželi. Enološki postopki in enološka sredstva, ki se lahko uporabijo pri pridelavi ekološkega vina, so končno določeni z Izvedbeno uredbo ES št. 203/2012 z dne 8. marec 2012.  Uredbi  ES št. 606/2009 in ES št. 607/2009 (enološki postopki in sredstva) se uporabljata, razen če je v dodanem poglavju 3a Uredbe 203/2012 drugače določeno. Pri sestavljanju vsebine Uredbe ES št. 203/2012 je bila upoštevana študija, narejena v letih 2006-2009 v, v Projektu ORWINE. Izvedena je bila anketa med potrošniki, ki so od ekološke pridelovalcev vina pričakovali: pri pridelavi vina se ne uporablja konzervansov, ki bi vplivali na sortnost vina; enoloških postopkov, ki bi vplivali negativno na zdravje ljudi in da se predpiše nižjo vrednost skupnega žvepla kot pri ostalih vinih.

 

Enološki postopki in omejitve

Pri pridelavi vina se uporabljajo določeni postopki in enološka sredstva. Mnogi ekološki vinarji so nad regulativo EU razočarani, saj so pravila precej »ohlapna«,  dovoljujejo še marsikaj, kar bi izločili oziroma že dolgo ne uporabljajo več. Tako so še vedno dovoljeni naslednji postopki: toplotna obdelava mošta (do 70 °C), filtriranje z inertnim filtracijskim sredstvom, reverzna osmoza, uporaba ionskih izmenjevalnih smol, centrifugiranje z inertnim filtracijskim sredstvom - velikost por ne sme biti manjša od 0,2 µm. Seveda je uporaba teh postopkov omejena. Postopki, ki so prepovedani, ker močno spremenijo sestavo vina,  pa so: delno zgoščevanje z ohlajanjem, obdelava z elektrodializo za zagotovitev stabilizacije vina, delna dealkoholizacija vina, odstranjevanje žveplovega dioksida po fizikalnih postopkih in uporaba kationskih izmenjevalnih smol. Med proizvodi in snovmi, ki se lahko uporabljajo ali dodajajo ekološkim proizvodom iz člena 29c Uredbe št.606/2009 so: perlit, celuloza, diatomejska zemlja, dušik, CO2, argon za zaščito vina, selekcionirane kvasovke (komercialne), mlečnokilsinske bakterije, hrane za kvasovke (DAP, tiamin hidroklorid), tanini, kisline za dokisanje, karbonati za razkisanje, želatina, jajčni beljak, ribji mehur, bentonit, oglje, gumi arbice, askorbinska kislina…

 

Žveplanje vina

Tako dolgo, so vinarji čakali na regulativo, prav zaradi vsebnosti skupnega žvepla, ki naj bi ga ekološki vinarji lahko dosegali pri zaščiti vina.  Kljub temu, da so nekateri pridelovalci že dosegli zmanjšanje vsebnosti žveplovega dioksida v vinu, brez njega vseeno ne gre donegovati zdravega vina in je njegova uporaba nujna,  ker deluje antimikrobno, antioksidativno, preprečuje delovanje encimov in reagira z polarnimi ogljikovimi karbonilnimi spojinami.  Predpisana višina žvepla  je pri suhih vinih z ostankom sladkorja pod 2 g/l: 150 mg/l bela in rose vina (konvencionalna vina 200 mg/l); 100 mg/l rdeča vina (150 mg/l konvencionalna vina); 155 mg/l pri kakovostnih penečih vinih (185 mg/l konvencionalna vina). POUDAREK Pri vinih z ostankom sladkorja nad 2 g/l se lahko vsebnost žvepla zviša za 30 mg/l. Še vedno velja, da v primeru izjemnih vremenskih razmer na določenih vinorodnih območjih, lahko vinarji uporabijo dodatne količine žvepla, da se doseže končna stabilnost vina. Za žveplanje vina se lahko uporablja žveplov dioksid, kalijev bisulfit in kalijev metabisulfit.

 

»Ekološki logotip EU«

Vsa živila in pridelki in sem sodi tudi vino, ki gredo skozi postopek neodvisne in nepristranske kontrole in certificiranja na inštitucije za certificiranje ekološke pridelave in izpolnjujejo pogoje pravilnikov, uredb in strogih standardov kakovosti, prejmejo certifikat. »ekološki logotip EU« je obvezen na vseh ekološko pridelanih izdelkih. Pridelovalci, ki uporabljajo ekološki logotip EU, morajo hraniti dokazila vsaj za obdobje petih let, po vnosu vina na trg, vključno s podatki o količinah vina v litrih na kategorijo vina in leto. V primeru, da dokazila nimajo, se vino lahko označi samo kot  »vino proizvedeno iz ekološkega grozdja«.

Ekološko vinogradništvo in vinarstvo.pdf

---

Mojca Mavrič Štrukelj, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (VINOGRADNIŠTVO)

mojca.mavric_strukelj@go.kgzs.si

Tamara Rusjan, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (VINARSTVO)

tamara.rusjan@go.kgzs.si

 

Vas zanima ekološko kmetijstvo ali ste se v ekološko kmetovanje že usmerili? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin, zelenjadnic, sadja in grozdja, pri pripravi katerih so sodelovali tudi naše sodelavke in sodelavci.

 

TEHNOLOŠKA NAVODILA za ekološko pridelavo grozdja

Navodila bodo v pomoč vsem ekološkim pridelovalcem, da boste lahko ustrezno in pravilno izvajali aktivnosti v okviru omejitev in možnosti, ki jih prinaša vključenost v shemo ekološkega kmetovanja.

Vsebina zajema vsa tehnološka opravila in preventivne ter okolju prijazne ukrepe varstva rastlin. Predstavljeni so tudi predpisi, ki urejajo ekološko kmetijstvo, pravilna izbira lege, oskrba in obdelava tal, sajenje, pridelava posameznih vrst kmetijskih kultur, pa tudi smernice, kako kombinirati ukrep ekološkega kmetijstva z zahtevami operacij ukrepa kmetijsko - okoljsko - podnebnih plačil (KOPOP) in druge vsebine.

Ekološka pridelava je delovno veliko bolj intenzivna od standardne in zahteva veliko znanja. Ob ustrezni tehnologiji in uspešnem trženju pa so pridelki in prihodek visoki.

 

Cilji ekološke pridelave so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti, in so naslednji:

• dolgoročno ohranjanje rodovitnosti tal, ohranjaje splošne vrstne in genetske pestrosti kmetijskih rastlin in živali ter organizmov, agrarnih in obargarnih biotopov,
• pridelava hrane nadstandardne kakovosti, ki naj v prehrani sodobnega človeka prispeva k preprečitvi negativnih učinkov uživanja manj kakovostne in snovno neuravnovešene hrane (državni zdravstveni vidik),
• vzdrževanje kmetijske pokrajine za opravljanje dodatnih ekosistemskih funkcij (npr. varovanje pred razdiralnimi učinki vetra, nalivov in poplav, biodiverzitetni otoki ipd.),
• dolgoročna možnost hkratnega izvajanja kmetijske pridelave in izrabe istih pedoloških enot za črpanje kakovostne pitne vode in tudi
• povečevanje števila dohodkovno ustreznih delovnih mest v pridelavi in predelavi ter
• povečevanje na kmetijstvo vezanih gospodarskih dejavnostih (turizem, trgovina, zdravstvo, energetika, temelječa naobnovljivih virih).