Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Strokovni nasveti



Slika facelija

PRIDELOVANJE RASTLIN ZA OBOGATITEV TAL S HUMUSOM

V projektu Manj je več dajemo poudarek na bogatitvi tal s humusom in vezavi ogljika (C) v tla s pomočjo setve rastlin. Projekt Manj je več je sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Rastline za zeleno gnojenje lahko sejemo od spomladi do jeseni kot glavni posevek ali kot strniščni dosevek, ki ga sejemo po spravilu glavnega posevka (npr. po žetvi žit, krompirja,..)..

Rastline za zeleno gnojenje imajo večstranski pomen pri obdelovanju zemlje. Stalna pokritost tal z rastlinsko odejo preprečuje negativne vplive dežja, sonca in vetra na strukturo tal, zmanjšuje izpiranje hranil ter zavirajo razvoj in širjenje plevela. Z bogatim koreninskim sistemom rastline za zeleno gnojenje povečujejo delež organske snovi v tleh, izboljšujejo strukturo in mikrobiološko aktivnost tal, metuljnice pa še dodatno bogatijo tla z dušikom. Ob povečanju humusa oz. organske mase v tleh povečujemo tudi zalogo C - ogljika v tleh in tako pripomoremo k vezavi CO2 in blaženju podnebnih sprememb.

Prispevek si lahko preberete TUKAJ.  


Pripravila: Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.

 

Las s ciljem

Slika namakanje_nasada_belega_sparglja

NAMAKANJE ZELENJADNIC

V zadnjih letih opažamo, da so vremenske spremembe tiste, ki najbolj vplivajo na potek pridelave zelenjave. Predvsem zaradi daljših, sušnih obdobij brez padavin. Pomanjkanje vode v poletnem času je veliko.

Problem nastane v juliju in avgustu mesecu, ko še poteka pridelava plodovk in bučevk. V tem času pa poteka tudi pridelava sadik kapusnic in solatnic, ki jih presajamo v drugi polovici avgusta in v začetku septembra za jesensko - zimske termine pridelave, tako v plastenjakih, kot na prostem. Tehnologija pridelave plodovk in bučevk običajno poteka na dvignjenih gredicah, prekritih s črno ali rjavo folijo in opremljenih s kapljično cevjo za namakanje kulturnih rastlin. Izhlapevanje vode je zaradi visokih temperatur bolj izrazito v poletnih mesecih (tudi do 7 l vode/m2), zato priporočamo namakanje plodovk in bučevk tudi v sredini dneva, da nekoliko ohladimo zemljo in omilimo vpliv visokih temperatur.

 

Po sajenju zelenjadnic je namreč nujno potrebno redno namakanje posajenih površin, da se sadike lepo ukoreninijo. Namakanje kapusnic in čebulnic v jesenskem terminu poteka običajno s pomočjo razpršilcev, kjer pa je poraba vode nekoliko večja kot pri kapljičnih sistemih namakanja. Kapljični sistemi namakanja so se uveljavili v namakanju plodovk, bučevk, solate,…Pri teh načinih namakanja gre za 30 – 50% manjšo porabo vode. Pri kapljičnih sistemih namakanja zelenjadnic je voda bolj racionalno uporabljena v območju koreninskega sistema rastlin. Pri omenjenih načinih namakanja rastlin je tudi manjše izhlapevanje vode. Priporočen obrok enkratnega namakanja je 20 mm ali 20 l/m2 njivske površine, kar pomeni optimalno namakanje, ki je seveda povezano z tudi z uravnoteženim raztapljanjem hranilnih snovi v tleh, ki jih potem rastline koristijo preko vode. Pri namakanju z razpršilci se voda agresivno premika, vteka, odteka, se izpira in odriva zrak in hranilne snovi. Pri kapljičnem namakanju pa se voda počasi premika, vpija se v obliki čebule, zrak in hranilne snovi pa ostanejo v območju koreninskega sistema. Povprečna učinkovitost namakanja je pri razpršilcih 60 – 80 % medtem, ko je pri kapljičnih sistemih namakanja bistveno večja, to je 95 %.

 

Pomembne fenofaze v namakanju zelenjadnic so:

0             setev, sajenje (do vznika oz. prijema sadik)

1             ozelenitev, razvoj prvih pravih listov

2             začetek intenzivne rasti in razvoja posevka

3             začetek zavijanja glav, debeljenje korenov, razvoja plodov

4             prehod v tehnološko zrelost, postopno spravilo pridelka

 

V poletnem času, to je v času izredno visokih temperatur, si lahko v plastenjakih pomagamo z učinkovitim prezračevanjem plastenjakov (tudi s pomočjo ventilatorjev). Lahko pa posebno pasto, ki je narejena iz naravnih voskov, razredčimo z vodo in poškropimo folijo ter tako ustvarimo vsaj 30 % senčenje plastenjakov. Pomagamo si tudi tako, da pod strop plastenjakov namestimo mini razpršilce, s katerimi v zgodnjih jutranjih urah orosimo rastline.

Pršenje plodovk v plastenjaku preko mikro razpršilcev

Slika 1: Pršenje plodovk v plastenjaku preko mikro razpršilcev, ki so nameščeni pod strop plastenjaka

 


 

PARADIŽNIK (PLODOVKE)

Paradižnik je ena naših najbolj razširjenih zelenjadnic. Rastna doba paradižnika je od 90 do 150 dni in je nevtralen glede dolžine dneva. Optimalna dnevna temperatura za rast je od 18 – 25 °C in nočna od 10 – 20 °C, je zelo občutljiv na zmrzal. Paradižnik dobro uspeva na različnih tleh, najbolj mu odgovarjajo lahka, dobro odcedna meljasta tla s pH 5 – 7. Paradižnik spada med kulture, ki potrebuje zmerno vlažnost tal in zraka. Faze rasti in razvoja so pri paradižniku naslednje: začetna faza (30 dni), vegetativna faza (40 dni), generativna faza (45 dni) in zrela faza (30 dni). Paradižnik ima dokaj globok koreninski sistem, v globokih tleh lahko seže do 1,5 m in doseže maksimalno globino koreninskega sistema v 60 dneh po presajanju. Paradižnik je najbolj občutljiv na pomanjkanje vlage v tleh v fazah cvetenja in nastavka plodov, takrat mora biti vlage dovolj, ne smemo pa namakati prekomerno, da ne izzovemo preobilne rasti listne mase in da rastlina ne odvrže popke, cvetove ali drobne plodove. Ko se začno plodovi paradižnika obarvati rdeče, zmanjšamo normo namakanja. Do cvetenja je potrebno vzdrževati vlažnost na 70 % nivoja poljske kapacitete, v času nastavka plodov pa na nivoju 80 % poljske kapacitete tal za vodo. Če pade pod ta nivo, se pridelek začne zmanjševati. Najprimernejša tehnologija namakanja paradižnika je kapljično namakanje, s katerim lahko dovajamo vode kadarkoli, da ne pride do rastlinskega šoka zaradi stika hladne vode s segreto rastlino, obenem pa s tem preprečujemo tudi razvoj glivičnih bolezni. Kapljični sistem dela pod manjšim delovnim pritiskom (0,5 do 2,0 bara), zato z uporabo kapljačev ne uničujemo strukture tal, manjše je tudi izhlapevanje in nižji strošek porabe energije. Priporočena je tudi uporaba fertigacije. Za praktično namakanje je pomemben obrok in začetek namakanja. Obrok namakanja je količina vode, ki se doda z enim namakanjem (m3/ha ali mm) in je odvisen od vrste in tipa tal. Začetek namakanja določimo s pomočjo merilcev vlage v tleh ali s praktičnim »prstnim« preizkusom na podlagi lastnih opazovanj in izkušenj pri namakanju. S površinskim kapljičnim namakanjem je pridelek paradižnika večji za 30 do 35 %, s subirigacijo (kapljično namakanje, kjer so cevi zakopane v zemlji) od 43 do 47 %.

 

KUMARE (BUČEVKE)

Kumare imajo zelo plitev koreninski sistem, zato so izjemno občutljive na pomanjkanje vode v tleh. Najobčutljivejše obdobje je cvetenje kumar in faza nastavka plodov. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za kumare je potrebno vzdrževati nivo vlage na 65 do 75 % poljske kapacitete. Kumare potrebujejo tudi sorazmerno visoko zračno vlago (70 - 90 %). Če je vlage v tleh dovolj, so kumare odpornejše na nižjo stopnjo relativne zračne vlage. Kumare namakamo izključno s kapljičnim sistemom, ker so kumare zelo občutljive na pojav bolezni in ker lahko s kapljičnim namakanjem skoraj dnevno nadoknadimo primanjkljaj vode v tleh. Kapljično namakanje pomeni višji pridelek, manjšo porabo vode in energije ter boljšo kakovost pridelka. Zadostna in enakomerna oskrba z vodo je bistvena za doseganje dobrega in kakovostnega pridelka kumar. Namakamo pretežno s kapljičnim sistemom in to globoko in redno. Prekomerno namakanje poveča tveganje za bolezni kumar in zmanjša kakovost plodov. Kumare zahtevajo bogata, topla in strukturirana tla, da lahko hitro razvijejo koreninski sistem, ki prodira globoko v tla, da bodo rastline lažje prenašale sušo. Tedenska norma namakanja naj bi znašala od 25 do 50 mm. Temperatura vode za namakanje ne sme biti nižja od 18 °C.

Kapljični sistem namakanja v pridelavi dinje
Slika 2: Kapljični sistem namakanja v pridelavi dinje

 

KROMPIR

Urnik namakanja krompirja je pri lažjih tleh 1 - 2 dni, pri težjih 3 - 4 dni. V primeru pomanjkanja vode ima krompir manjše in lažje gomolje, gomolji so slabše kvalitete. Voda za namakanje ne sme biti premrzla, da ne ohladi zemlje pod optimalno temperaturo 15 -18°C. Pridelki krompirja so pri nas z namakanjem višji za 20 – 30 % v povprečno sušnih letih in več kot 50 % višji v zelo sušnih letih. Krompir ne prenaša dobro visoke vlage v tleh in tudi ne v zraku. Suša in obilno gnojenje izzoveta preraščanje gomoljev, oziroma iz spečih očes rastejo novi gomolji; pri formiranih gomoljih se debeli lupina in pri nastopu vlažnega vremena krompir nima kam odlagati škrob, zato se formirajo novi, manjši gomoljčki na gomoljih krompirja, kar slabo vpliva na kakovost in obliko pridelka krompirja.

Zelo pomembno je, da ves čas pridelave skrbimo za zadosten vnos organske snovi v tla, tako pri osnovnem gnojenju pred presajenjem sadik, kot tudi v času dognojevanja sadik zelenjadnic pred  prvim in drugim okopavanjem oziroma rahljanjem medvrstnega prostora. Zadovoljive količine humusa v tleh namreč zelo ugodno delujejo na strukturo tal, na zračnost v tleh, na razvoj koreninskega sistema rastlin, bolje se veže voda v tleh, hranila se bolje vežejo na strukturne skupke in se počasi sproščajo ter jih rastline nemoteno črpajo preko celega razvojnega ciklusa.

 

ČEBULA

Faze rasti in razvoja čebule so naslednje: 1. faza je začetna in traja 15 dni, 2. faza je vegetativna in traja do 30 dni, 3. faza je generativna in traja do 100 dni ter 4. faza, ki je faza zorenja pa 40 dni. Čebula je najbolj občutljiva na pomanjkanje vode v fazi formiranja in hitre rasti čebulic, to je od 50 do 70 dni po sajenju čebulčka. Tudi začetna faza je dokaj občutljiva na pomanjkanje vlage, a takrat je običajno v naših razmerah še dovolj vlage v tleh. Manj občutljivi obdobji glede vlage v tleh sta vegetativna faza rasti in obdobje zorenja čebulic.

Čebula zahteva redno in zmerno namakanje, običajno je za naše razmere primerno namakanje na 2 do 4 dni, odvisno od tal in vremenskih razmer. Z namakanjem čebule moramo prenehati vsaj 15 - 20 dni pred pobiranjem pridelka. Pravočasno namakanje preprečuje pokanje čebulic. Načrtovanje in izvedba namakanja čebule odločilno vplivata na visok in kakovosten pridelek čebule, oblike čebulic ter sposobnost skladiščenja čebule. Prekomerno namakanje povzroča erozijo tal, bolezni, slabšo skladiščno sposobnost čebule, dodatne stroške za porabo vode in energije, izpiranje hranil in povečanje potreb rastlin po dušiku.

 

KORENJE

Korenje se namaka pogosto preko razpršilcev pri nizkem tlaku. Poskrbeti moramo za uravnoteženo namakanje. Le za uravnoteženim namakanjem rastlin lahko zagotovimo redne in kakovostne pridelke. Ob pomanjkanju vlage korenček slabše in neenakomerno kali. Če primanjkuje vlage že v zimskem času namočimo korenček z obrokom 20 do 30 mm. Potem mora biti korenček stalno dobro preskrbljen z vodo v fazah debelitve in rasti korena, manj namakamo v zadnji fazi pred spravilom pridelka. Korenček mora rasti hitro in brez prekinitev. Če je vode preveč v zadnji ali predhodnih fazah, koreni pokajo, ponovno se začne rast listov, kar zmanjša velikost korenov, vsebnost sladkorja in karotenov. Poveča se tudi tveganje za bolezni.

 

SOLATA

Namakanje solate (tudi blitve, špinače, radiča,…) se priporoča s pomočjo kapljičnih sistemov namakanja ali pa, v kolikor pridelujemo rezivko, s pomočjo mikro razpršilcev. Pomemben čas za namakanje je do ukoreninjanja sadik in tudi ves čas rastne dobe morajo biti tla v pridelavi solatnic enakomerno in uravnoteženo namočena. Pri pridelavi solate na prostem pa je namakanje  odvisno od padavin in tudi drugih faktorjev: tipa tal, priprave zemljišča, poljske kapacitete tal za vodo, izhlapevanja, pokritosti tal (uporaba zastirk), zračne vlage, intenzivnosti vetrov, prisotnosti oblakov,…….Solata zahteva od 230 do 350 mm vode, odvisno od klimatskih razmer. Stalna oskrba z vodo je ključna za dober pridelek solate. Takoj, ko se izsuši zgornjih pet centimetrov tal, pričnemo z namakanjem solate. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal. Za solato je zaradi plitvega koreninskega sistema potrebno vzdrževati nivo vlage na 80 do 90 % poljske kapacitete. Solata mora imeti stalno zmerno vlažna tla predvsem pri setvi ali po presajanju sadik ter v fazi formiranja glavic, če gre za glavnato solato, previdni moramo biti v zadnji fazi pred spravilom. Prekomerno namakanje poveča tveganje za bolezni solate. Pri pridelavi solate na lahkih tleh je potrebno solato namakati praktično vsak dan, na težjih tleh na 2 - 3 dni.

 

FIŽOL

Fižol ima tri pomembne faze rasti, ko je potreba po vodi večja, to je začetek cvetenja, dva do tri tedne kasneje, pri formiranju strokov in največ pri formiranju zrnja. Fižol namakamo predvsem do cvetenja in po njem, v času med cvetenjem pa pazimo, da ne namakamo po rastlinah. Primeren je kapljični sistem namakanja. Potreba po vodi je torej odvisna od intenzivnosti rasti, v začetni fazi so potrebe manjše, čeprav je potrebno dovolj vlage že za samo kaljenje, v nasprotnem se deformirajo generativni deli kalečega zrna, kar vpliva na manjši nastavek cvetov. Zalivamo, če so takrat visoke temperature in veliko vetra, ki izsuši vrhnjo plast. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za gojenje fižola je optimalna vlaga od 60 do 75 % poljske kapacitete tal za vlago, optimalna zračna vlažnost pa 65 do 80 % relativne vlage zraka Za dobre pridelke mora biti v tleh vedno na razpolago med 70 in 90 % poljske kapacitete za vodo. Če vlažnost tal pade pod 60 % kapacitete tal za vodo, odpadejo cvetovi in mlado stročje.

 

ZELJE (KAPUSNICE)

Te namakamo preko razpršilcev, lahko pa tudi preko kapljičnih sistemov namakanja, kar je še bolj priporočljivo, saj na ta način lahko bistveno zmanjšamo omočenost listov in s tem tudi pojav prvih znakov bolezni. Zelje je najbolj občutljivo na pomanjkanje vlage v tleh po presajanju in ves čas tvorjenja in polnjenja glav. Večje količine vode so potrebne do pričetka formiranja glavic, kasneje pa nekoliko nižje. Pogoste so izgube pridelka že ob presajanju, ko zaradi suše in vročine mnogi pridelovalci čakajo na prvi dež za presajanje, ne glede na to, da so sadike že primerne. Presajanje prestarih sadik kapusnic pomeni ob vseh nadaljnjih pravilnih agrotehničnih ukrepih za 10 % in več nižji pridelek. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za zelje s kratko in srednje dolgo vegetacijsko dobo je potrebno vzdrževati nivo vlage na 60 do 70 % poljske kapacitete, za pozne sorte pa 70 do 80 %. Med oblikovanjem glave, ko zelje začne liste zavijati v glavo, potrebuje zelje tudi 85 do 90 % relativne zračne vlage. Zato zelje namakamo z razpršilci, tako povečamo tudi zračno vlago. Zadostna in enakomerna oskrba z vodo je bistvena za doseganje obilnih pridelkov pa tudi za intenziven razvoj. Če suša traja dalj časa, začno spodnji listi odmirati. Po presajanju sadik se namoči zelje z obrokom 15 do 30 mm. Po tem se počaka 10 do 15 dni, da se sadika dobro ukorenini. Zelje namakamo pri ranih sortah na 15 dni, pri poznih sortah na okrog 10 dni, odvisno od sorte zelja, talnih lastnosti in vremenskih razmer. Prenizka vlažnost tal vpliva na počasnost formiranja glav, ki ostanejo manjše in mehkejše. Če so tla suha, potem pa se jih obilno namoči, pride do pokanja glavic zelja, ki so slabše kakovosti in imajo nižjo tržno ceno. Zelje običajno namakamo od 3 do 8 krat v sezoni, odvisno od količine in razporeda padavin.

 

ŠPARGELJ

  1. APRIL – MAJ: le interventno, če je skrajno potrebno, v primeru, če nastopijo daljša obdobja brez padavin.
  2. JUNIJ: po končanem pobiranju špargljevih poganjkov, ko so rastline visoke 60 – 80 cm namakamo večkrat, kar je odvisno od količine padavin v tem obdobju.
  3. JULIJ – AVGUST – SEPTEMBER: priporočila za peščena tla: 200 – 250 m3 vode /ha.
  4. Okvirna dnevna potreba po vodi je 3 – 4 mm na dan.

 

PRIMER za hiter izračun:

  • Peščena tla, 4 mm dnevno,
  • Potrebe za ta tip tal: 200 – 250 m3 vode /ha = 20 – 25 mm,
  • Čas namakanja (20 – 25):4 = 5 – 6 dni. Torej na 5 – 6 dni namočimo tla s 4 mm vode in dobimo porabo: 40 m3 vode/ha x 6 = 240 m3 vode /ha.

Namakanje špargljevih nasadov preko razpršilcev

Slika 3: Namakanje špargljevih nasadov preko razpršilcev

 


 

Jana Bolčič, univ. dipl. inž. kmetijstva

in

Adam Raspor, univ. dipl. inž. zootehnike

 

VIRI:

Kapusnice (Černe, M., Ljubljana 1998).

Tehnologija pridelave zelja (KGZS, Ljubljana 2018).

Zelenjavni vrt (Pušenjak, M., Kmečki glas, Ljubljana 2018).

Tehnološka navodila za pridelavo fižola (KGZS, Ljubljana 2018).

Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave (MKGP, Ljubljana 2021).

Slika img_5633

DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT

Ozimina žita so v fazi razraščanja in so ob otoplitvi sedaj začela z rastjo. Rast posevkov smo opazovali tudi že v januarju, hladnejše vreme pa je kasneje to rast prekinilo. Opazili smo vedno bolj intenzivno rumenenje posevkov ozimin, posebej ozimnega ječmena. Bledo zelena oz. rumena barva je znak pomanjkanja nitratnega dušika, ki se je preko zime z dežjem izpral iz območja korenin. Priporočamo, da pred napovedanim dežjem, opravite 1. dognojevanje z dušikom (nitratna oblika dušika npr. KAN) ali s tekočimi živinskimi gnojili (gnojnica, razredčena gnojevka). Dobro pognojeni posevki oblikujejo večje število klasov.

Posevki ozimne pšenice, ječmena in tritikale so v Vipavski dolini in v Slovenski Istri začeli z rastjo in potrebujejo za optimalen razvoj hranila, predvsem dušik. Na nedognojenih posevkih je sedaj opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kar kaže na pomanjkanje dušika (poraba rastlin, izpiranje N). Zaenkrat nismo opazili večjega pojava bolezni žit.

Priporočamo, da pred napovedanim dežjem opravite 1. dognojevanje z dušikom prednostno na porumenelih posevkih. Zaradi velikih potreb po dušiku priporočamo uporabo nitratnih oblik dušika (npr. KAN), ki takoj po raztopitvi v tleh spodbudijo rast. Kmetovalcem, ki imajo tekoča živinska gnojila priporočamo uporabo gnojnice ali razredčene gnojevke (1:1) v količini 10 -15 m3/ha.

Ozimna žita v tem času potrebujejo dušik za rast, razraščanje in oblikovanje zasnov klasov. Dognojevanje je posebej pomembno pri redkih posevkih, kjer je število rastlin premajhno. Slabo ali nič gnojeni posevki bodo oblikovali manjše število klasov.

Več si preberite TUKAJ.  


Pripravila: Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.

Slika image005

PRAVILA POGOJENOSTI KOT OSNOVNE ZAHTEVE ZA KMETOVANJE

Pravila pogojenosti se po novem v strateškem načrtu skupne kmetijske politike (SKP) imenuje navzkrižna skladnost skupaj z zeleno komponento, ki vključuje 9 standardov dobrih kmetijskih okoljskih pogojev in 11 predpisanih zahtev, ki skupaj vključujejo 174 zahtev. Poenostavljeno lahko rečemo, da gre za osnovna pravila pri kmetovanju katerih zavezanci so vsi tisti nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo vloge in zahtevke (subvencijske vloge) in so prejemniki neposrednih plačil in intervencij (vloge za investicije) za razvoj podeželja iz SKP 2023-2027.

Pravila pogojenosti predstavljajo minimalne zahteve s področij podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov, javnega zdravja in zdravje rastlin ter dobrobiti živali.

Več si lahko preberete TUKAJ.  


Pripravila: Anka Poženel, Adam Raspor

Slika p5172571

PRIPOROČENA SORTNA LISTA ZA KROMPIR 2023

Bliža se čas za priprave na saditev zgodnjega krompirja v nižinah Primorske. Sedanja ohladitev vremena naj bo namenjena izbiri in nakupu primerne sorte, ko se zemlja osuši pa tudi za pripravo tal in nakaljevanje gomoljev.

Krompir je nepogrešljiv v naši prehrani, saj ga lahko pripravljamo na zelo veliko načinov. Jedilni krompir pridelujemo kot zgodnji krompir za čimprejšnji pridelek pozno spomladi in kot pozni krompir namenjen za ozimnico.

Sorte krompirja se med seboj poleg količine pridelka ločijo tudi po ranosti, barvi mesa in pokožice, odpornosti na bolezni in škodljivce ter namenu uporabe in okusnosti.

Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s Kmetijsko svetovalno službo vsako leto pripravi priporočeno sortno listo za krompir za leto 2023 izmed preštevilnih sort krompirja, ki se pojavljajo na trgu. Najboljše sorte, za katere imamo vsaj triletne rezultate preizkušanj, so opisane v preglednici. Nanjo so uvrščene tudi vse proti krompirjevi plesni odporne sorte, ki so primerne za ekološko pridelavo in so dostopne ne trgu.

Priporočena sortna lista za krompir 2023 je na voljo TUKAJ.

Slika rdeca_mesecna_redkvica

RDEČA MESEČNA REDKVICA , TOPINAMBUR, NEŠPLJA in LEČA

Za uravnotežen način prehranjevanja se priporoča redno dnevno vključevanje zelenjave in sadja v vseh 5 obrokov. Še posebej je to pomembno v zimskem času. Priporoča se uživanje zelenjave in sadja različnih vrst in čim bolj pestrih barv. Glede na statistične podatke povprečen Slovenec poje preveč rdečega mesa (nasičene maščobne kisline) in tudi popije preveč polnomastnega mleka in mlečnih izdelkov. Od mesa Slovenec, po statističnih podatkih, v povprečju poje 37 kg svinjine, 31 kg perutnine in 21 kg govedine. Zato je potrebno urediti prehranjevalne navade za bolj zdrav življenjski slog. Morali bi pojesti vsaj 6 x več zelenjave, torej se priporoča vsaj 400 – 450 g zelenjave in sadja na dan. V deželah na jugu ljudje v povprečju poje več zelenjave in sadja kot v deželah na severu. Slikovit je naslednji primer: Finec po statističnih podatkih poje 195 g zelenjave na dan, kar predstavlja 71 kg zelenjave na leto, medtem ko Grk poje v povprečju 756 g zelenjave na dan, kar pa predstavlja 276 kg zelenjave na leto. Po statističnih podatkih je Slovenec v letu 2021 pojedel 119 kg zelenjave in 109 kg sadja. Poraba zelenjave v zadnjih 20 letih narašča, poraba sadja pa niha.

 

RDEČA MESEČNA REDKVICA 

RDEČA MESEČNA REDKVICAPonudba rdečih mesečnih redkvic je pestra. Poznamo sorte okroglih do podolgovatih oblik, od popolnoma rdečih do rdeče belih redkvic, rahlo pikantnega okusa. So bogat vir vitamina C, folne kisline in mineralov (kalcij, železo, fosfor, magnezij, kalij, selen). Selen je odličen antioksidant, saj preprečuje oksidativne procese v našem telesu. Spadajo v družino križnic in imajo nizek glikemični indeks, saj vsebujejo zelo malo sladkorja. So zelo bogat vir pomembnih vlaknin. Redkvice pa vsebujejo tudi glukozinolate, pomembne antioksidante, ki preprečujejo oksidativne procese v naših celicah.

 

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v 200 g redkvic

Vitamini/Minerali

Količina 

Dnevna pokritost

Vitamin C

36 mg

42,3 % za ženske/34,3 % za moške

Folna kislina

50 mikrogramov

12,5 %

železo

0,39 mg

2,2 % za ženske/3,9 % za moške

Kalcij

78 mg

7,8 %

Kalij

480 mg

12,3 %

Fosfor

58 mg

8,3 %

Natrij

118 mg

7,9 %

Magnezij

20 mg

8,3 %

Selen

0,70 mg

1,3 %


 

TOPINAMBUR       

TOPINAMBURGomolji topinamburja so bogat vir inulina, ki pomembno vpliva na zniževanje sladkorja in slabega holesterola v krvi. Topinambur po okusu spominja na artičoko. Inulin deluje v našem telesu probiotično, kar ugodno vpliva na našo mikrofloro. Je odličen vir kalcija, magnezija, kalija, železa, folne kisline in vitaminov. Pri pripravi jedi ga le soparimo, da ohranimo čim več pomembnih bioaktivnih snovi. Pri pripravi okusnih kremnih juh ali solat mu lahko dodamo malo ingverja in ekstra deviškega oljčnega olja ter limonin sok. Pri pripravi jedi iz topinamburja priporočamo dodajanje limoninega soka, zato da preprečimo oksidacijo gomoljev.

 

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v 200 g topinamburja

Vitamini/Minerali

Količina 

Dnevna pokritost

Vitamin C

8 mg

9,4 % za ženske/7,6 % za moške

Folna kislina

26 mikrogramov

6,5 %

železo

6,8 mg

37,8 % za ženske/68 % za moške

Kalcij

28 mg

2,8 %

Kalij

858 mg

22,0 %

Fosfor

156 mg

22,3 %

Natrij

8 mg

0,5 %

Magnezij

34 mg

14,2 %


 

NEŠPLJA           

NEŠPLJAZanimivi in predvsem okusni plodovi navadne nešplje (Mespilus germanica), ki so na voljo v jesenskem času, od oktobra do meseca novembra. Plodovi so sladko kislega okusa. Bolj sladki pa so plodovi japonske nešplje (Mespilus japonica), ki pa dozorevajo od aprila do meseca junija. Uživanje sočnih plodov nešplje blagodejno deluje na našo prebavo. So bogat vir vitamina A, vitamina C, betakarotena, vlaknin in mineralov, kot sta kalcij in magnezij. Nešplje imajo nizek glikemični indeks. Plodovi vsebujejo tudi lutein in zeaksantin, zdravilni učinkovini, ki varujeta naše oči pred modro svetlobo. Ostale bioaktivne snovi so še kvercetin, kofeinska kislina in drugi antioksidanti, ki so pomembni za naše celice v boju  prostimi radikali.

 

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v 150 g nešpelj

Vitamini/Minerali

Količina 

Dnevna pokritost

Vitamin A

255 mikrogramov

42,5 % za ženske/36,4 % za moške

Folna kislina

21 mikrogramov

5,2 %

Kalcij

24 mg

2,4 %

Kalij

375 mg

9,6 %

Fosfor

17 mg

2,4 %

Magnezij

19,5 mg

8,1 %


 

LEČA           

LEČAPoznamo več vrst leče, od rumene, oranžne, rdeče, zelene, rjave in črne barve. Spada v družino metuljnic in je bogat vir beljakovin, ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov in mineralov, kot so magnezij, železo, kalcij, cink. V leči je tudi optimalno razmerje med kalijem in natrijem, kar ugodno vpliva na krvni tlak in delovanje mišic v našem telesu. Leča vsebuje tudi pomemben antioksidant selen. Različne sorte leče so tudi bogat vir vitaminov iz skupine B (B 6, B 3, folna kislina). Uživanje jedi iz leče znižuje sladkor v krvi in slab holesterol.

 

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v 200 g leče

Vitamini/Minerali

Količina 

Dnevna pokritost

Vitamin A

5 mikrogramov

5,9 % za ženske/4,7 % za moške

Vitamin E

0,1 mg

0,8 % za ženske/0,7 % za moške

Vitamin K

17 mikrogramov

12,1 %

Folna kislina

239,5 mikrogramov

59,9 %

Vitamin B 6

0,2 mg

15,4 %

Vitamin B 3

1,1 mg

6,1 %

Kalcij

32 mg

3,2 %

Kalij

280 mg

7,2 %

Fosfor

34 mg

4,8 %

Natrij

26 mg

1,7 %

 


 

Pripravila: Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

 

Viri:

https://agronotizie.imagelinenetwork.com/agricoltura-economia-politica/2022/10/17/ciboteca-italiana-il-cachi/77223

www.alimentinutrizione.it

Slika cebula

ČEBULA, JEDILNE BUČE, SOLATA

Pomembno je, da v čim večji meri uživamo lokalno pridelano sadje in zelenjavo, ker na ta način predvsem poskrbimo, da imamo pri pripravi jedi na razpolago kakovostna živila. Posebno pri pripravi zelenjave in sadja je pomembno, da jih uživamo v čim bolj presni obliki in jih čim manj toplotno obdelamo. Posamezne zelenjadnice, ki jih pripravljamo za solate in priloge, kot so cvetača, brokoli, špinačo, blitvo, …..le soparimo, ker na ta način v največji moži meri ohranimo vitamine. Pomembno je tudi, da v čim večji meri vključujemo v obroke dovolj barvno različne zelenjadnice, ker le tako poskrbimo za dober vnos antioksidantov in pomembnih vlaknin.

SOLATA

solata_2

solata_1

 

 

 

 

 

Solata spada v družino košaric. Poznamo veliko tipov solate: glavnate mehkolistne, glavnate krhkolistne, sorte, ki oblikujejo rozeto,......Zanimive so tudi avtohtone sorte solat, ki so bolj prilagojene na določena pridelovalna območja. Velika je tudi ponudba sort z različnimi oblikami listov. Bogat je tudi nabor sort, ki so različno bogate z rdečimi pigmenti. Solata je vrtnina, ki je nepogrešljiva pri pripravi vsakdanjih obrokov. Je bogat vir mineralov, vitaminov in vlaknin. Vitamin K in folna kislina pomembno sodelujeta pri delovanju srčno – žilnega sistema. Vitamin A nudi odlično podporo našemu imunskemu sistemu in ščiti kožo ter oči. Vitamin K in folna kislina pa sta pomembna pri tvorbi kosti in zmanjšujeta pojav osteoporoze. V spodnji tabeli so navedene bioaktivne snovi, ki se nahajajo v 200 g sveže solate za odraslo osebo

 

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v 200 g solate

Vitamini/Minerali

Količina 

Dnevna pokritost

Vitamin A

183 mikrogramov

30,5 % za ženske/26,1 % za moške

Vitamin C

5 mg

5,9 % za moške/21,2 % za ženske

Vitamin K

0,2 mg

12,5 % za moške/16,7 % za ženske

Folna kislina

32 mikrogramov

8 %

Magnezij

0,6 mg

2 %

Kalcij

40 mg

4 %

Kalij

780 mg

20 %

Fosfor

80 mg

11,4 %

Natrij

1,8 mg

18 % za moške/10 % za ženske


 

JEDILNE BUČE

jedilne buče

Poznamo različne sorte jedilnih buč: maslenke, muškatne buče, hokaido buče, buče violina,…Gre za številne sorte in hibride različnih oblik, barv in okusov. Še posebno so okusne sorte in hibridi, ki imajo poseben okus po lešnikih, orehih ali kostanjih. Živo oranžno meso jedilnih buč je bogato z vitamini iz B skupine, z vitaminom A, z luteinom in zeaksantinom. Prisotni so vitamini iz B skupine, kot so tiamin (B 1), niacin (B 3), vitamin B 6 ali piridoksin, pantotenska kislina (B 5), folna kislina (B 9) in riboflavin (B 2).  Prednost teh plodov je, da jih s pazljivo oskrbo in pregledi posameznih plodov lahko hranimo in uživamo preko cele zime. Pripravljamo jih lahko na različne načine. Lahko jih enostavno popečemo v pečici in jim dodamo ščepec aromatičnih eksotičnih začimb, kot so kardamom, cimet, muškatni orešček, kumina, ingver, nageljnove žbice,…. Odlične bučne juhe ponudimo kar v izdolbeni buči. Lahko pripravimo bučne zavitke in razne pite in drugo pecivo.

 

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v 200 g jedilnih buč

Vitamini/Minerali

Količina 

Dnevna pokritost

Vitamin A

1198 mikrogramov

171 % za moške/199 % za ženske

Vitamin C

18 mg

17,4 % za moške/21,2 % za ženske

Riboflavin

0,2 mg

12,5 % za moške/16,7 % za ženske

Folna kislina

32 mikrogramov

8 %

Vitamin E

0,6 mg

2 %

Kalcij

40 mg

4 %

Kalij

780 mg

20 %

Fosfor

80 mg

11,4 %

Železo

1,8 mg

18 % za moške/10 % za ženske


 

ČEBULA

čebula

Poznamo veliko zanimivih sort čebule. Posebno so zanimive avtohtone sorte čebule, kot so Ptujski luk, Tera, Belokranjka in druge. Te sorte so običajno tudi bolj trpežne za skladiščenje, ker vsebujejo več suhe snovi. Čebula je bogata s selenom in vitaminom C, minerali in antioksidanti. Znižuje sladkor v krvi in slab holesterol. Če jo uživamo surovo je bogat vir folne kisline in vitaminov iz B skupine, ki ugodno delujejo na srčno – žilni sistem. Selen, ki ga čebula vsebuje je odličen antioksidant, še posebej, če ga uživamo skupaj z rukolo in pomarančo, ki sta tudi bogat vir C vitamina. Od mineralov pa čebula vsebuje kalij, magnezij in kalcij. Te mineralne snovi so pomembne za številne fiziološke procese v našem organizmu.

 

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v 200 g čebule

Vitamini/Minerali

Količina 

Dnevna pokritost

Vitamin B 6

0,2 mg

15,4 %

Vitamin C

15 mg

14,2 % za moške/17,6 % za ženske

Folna kislina

38 mg

9,5 %

Magnezij

20 mg

8,3 %

Selen

1 mikrogram

1,8 %

Kalcij

46 mg

4,6 %

Kalij

292 mg

7,5 %

Fosfor

58 mg

8,3 %


 

ČESEN

česen

Česen, podobno kot čebula in šalotka spada med lilijevke. Aromatični stroki česna so pomemben vir bioaktivnih snovi. Česen je nepogrešljiv v vsakodnevni pripravi jedi. Je bogat vir mineralnih snovi, posebno selena, ki je pomemben antioksidant. Uživanje svežega česna znižuje sladkor in slab holesterol v krvi. Uživanje česna tudi ugodno vpliva na delovanje srčno žilnega sistema. Pomembna zdravilna učinkovina v česnu je alicin.

 

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v 5 g česna

Vitamini/Minerali

Količina 

Dnevna pokritost

Folna kislina

0,15 mikrogramov

0,04 %

Vitamin C

0,45 mg

0,5 % za ženske/0,4 % za moške

Magnezij

1 mg

0,4 %

Selen

0,7 mikrogramov

1,3 %

Kalcij

1 mg

0,1 %

Kalij

16 mg

0,4 %

Fosfor

5 mg

0,7 %

 


 

Pripravila:

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

 

Viri:

https://agronotizie.imagelinenetwork.com/agricoltura-economia-politica/2022/10/17/ciboteca-italiana-il-cachi/77223

www.alimentinutrizione.it

 

Slika zelenjava

Brokoli, sladki janež, radič, korenje in špinača

V jesenskem in zimskem času imamo na razpolago pestro ponudbo vrtnin, ki dobro uspevajo v naših pridelovalnih pogojih, kot so brokoli, cvetača, zelje, ohrovt, različne sorte radiča, špinača, korenje, koromač. Vse omenjene zelenjadnice so predvsem bogat vir posameznih vitaminov, mineralov, aminokislin, antioksidantov, vlaknin in za naše zdravje pomembnih zdravilnih učinkovin ter drugih bioaktivnih snovi. Za zdrav življenjski slog je zelo pomembno, da uživamo sezonsko in lokalno pridelano zelenjavo.

brokoliBROKOLI            

Brokoli spada v družino kapusnic. Uživanje brokolija pozitivno deluje na naš organizem, saj deluje v telesu protivnetno. Pozitivno deluje tudi na naš srčno žilni sistem. Brokoli vsebuje vitamine, minerale in vlaknine. Brokoli je bogat s folno kislino (vitamin B 9) in ena porcija te posebne vrtnine pokrije že 62 % potreb po folni kislini. Ima le 67 kcal na porcijo. Vsebuje veliko kvercetina, ki uravnava krvni tlak. Visoke so tudi vrednosti beta karotenov, vitamina C in vitamina A ter vlaknin. Priporoča se uživanje brokolija ali pa drugih kapusnic, kot so cvetača, zelje ali ohrovt vsaj 2 – 3 krat na teden. Uživanje vrtnin iz te skupine namreč zelo pozitivno deluje na mikrofloro v naših prebavilih. Pripravimo ga na različne načine, v solati, kot prilogo in v zelenjavnih juhah. Pazimo le, da brokoli pri toplotni obdelavi le soparimo, zato da ohranimo čim več koristnih snovi.

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v brokoliju (150 g)

Vitamini/minerali

Količina

Dnevna pokritost

Vitamin K

204 mikrogramov

145 %

Vitamin C

108 mg

127 % za ženske/100 % za moške

Kalij

680 mg

17,4 %

Železo

1,6 mg

8,9 % za ženske/16 % za moške

Kalcij

56 mg

5,6 %

betakaroten

623 mikrogramov

89 % za ženske /103 % za moške

Folna kislina

250 mikrogramov

62,5 %

 


 

sladki janežSLADKI JANEŽ   

Sladki janež ali koromač spada v  družino kobulnic. Odebeljen snežno beli listi, ki se pri sladkem janežu oblikujejo nad zemljo so bogat vir vlaknin in mineralov (kalcij, železo). Je zelo aromatična vrtnina, še bolj aromatičen pa je divji koromač. Liste divjega koromača uporabljamo kot začimbo. Od mineralov pa sladki janež vsebuje še kalcij, mangan, vitamin K in selen. Selen je pomemben antioksidant. Na tanko ga lahko narežemo in pripravimo kot solato, ki jo prelijemo s svežim ekstra deviškim oljčnim oljem in domačimo kisom ter dodamo la malo soli. Lahko pa ga popečemo v pečici in ga uživamo kot prilogo k mesnim jedem.

Tabela: Vsebnost pomembnih bioaktivnih snovi v 200 g sladkega janeža

Vitamini/minerali

Količina

Dnevna pokritost

Vitamin K

62,8 mikrogramov

44,8 %

Vitamin C

24 mg

28,2 % za ženske/22,8 % za moške

Kalij

818 mg

3 %

Železo

1,4 mg

7,8 % za ženske/14 % za moške

Kalcij

98 mg

9,8 %

Vitamin A

268 mikrogramov

44,5 % za ženske /38,2 % za moške

Folna kislina

54 mikrogramov

13,5 %

Magnezij

34 mg

14,2 %

Selen

1,4 mg

2,5 %

Železo

1,4 mg

7,8% za ženske/14 % za moške

Mangan

0,4 mg

17,3 % za ženske/14,8 % za moške

 


radičRADIČ          

Ponudba različnih sort radičev je zelo pestra. Radič je bogat vir hranilnih snovi, posebno mineralnih snovi in vitaminov. Bogat je z inulinom, vlaknino, ki je topna v vodi in ugodno vpliva na naš prebavni trakt. Radič ima le 13 kcal na 100 g. Ne vsebuje veliko natrija. Je pa bogat vir mineralov in vitaminov ter bioaktivnih snovi. Vitamin K, ki ga je v radiču veliko, ugodno vpliva na absorbcijo kalcija in na srčno žilni sistem. Vitamin je še bolje dostopen , če radiču dodamo kakovostno ekstra deviško oljčno olje. Radiči so tudi bogati z železom, še posebej če radič popečemo (sorta treviški pozni). Vsebnost inulina (topna vlaknina) ugodno deluje na mikrofloro v naših prebavilih. Sorte radičev so bogate z bioaktivnimi snovmi, kot so lutein, kvercetin, antociani,…. Vse te zdravilne učinkovine v različnih sortah radiča delujejo protivnetno v našem organizmu, ugodno delujejo na prebavo in na odvajanje strupov iz organizma.

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v radiču (80 g)

Vitamini/minerali

Količina

Dnevna pokritost

Vitamin K

204 mikrogramov

145 %

Vitamin E

1,8 mg

15 % za ženske/13,8 % za moške

Kalij

242 mg

34,5 %

Železo

0,4 mg

2,2 % za ženske/4 % za moške

Kalcij

15,2 mg

1,5 %

Vitamin A

22 mikrogramov

3,6 % za ženske /3,1 % za moške

Folna kislina

48 mikrogramov

12 %

Magnezij

10,4 mg

4,3 %

Selen

0,8 mikrogramov

1,4 %

 


korenjeKORENJE               

Korenje je bogato s pomembnimi biokativnimi snovmi, kot so alfa in beta karoteni, lutein,…in imajo pomembno vlogo pri varovanju naših oči in kože ter krepijo naš imunski sistem. Korenje vsebuje veliko vlaknin kar ugodno deluje na naša prebavila in črevesje. Koreni različnih barv, od rdeče, rumene, oranžne, vijola vsebujejo zelo pomemben antioksidant betakaroten in veliko mineralov, kot so kalcij, magnezij, železo, selen in cink. Mineral cink je pomemben za delovanje ščitnice in splošno delovanje hormonov. Že ena porcija korenja na dan pokrije dnevne potrebe po A vitaminu.

 

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v korenju (200 g)

Vitamini/minerali

Količina

Dnevna pokritost

Vitamin K

26,4 mikrogramov

18,9 %

Železo

1,4 mg

7,8 % za ženske/14 % za moške

Kalcij

88 mg

8,8 %

Vitamin A

1750 mikrogramov

292 % za ženske /250 % za moške

Selen

2 mg

3,63 %

Magnezij

22 mg

9,2 %

Cink

5,8 mg

64,4 % za ženske/48,3 % za moške

 


 

špinačaŠPINAČA

Špinača je bogat vir bioaktivnih snovi, antioksidantov, mineralov in vitaminov. Vsebuje številne minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij, železo, cink. Vsebuje pa tudi vitamine iz B skupine. Pomemben je v špinači tudi selen, ki ima močno antioksidativno delovanje. Špinača vsebuje tudi večje količine A vitamina in C vitamina. Smiselno je, da jo v čim večji meri uživamo surovo v solatah. Če jo pripravimo kot prilogo k mesnim jedem, pa jo le soparimo.

 

Tabela: Vsebnost vitaminov in mineralov v špinači (200 g)

Vitamini/minerali

Količina

Dnevna pokritost

Vitamin C

108 mg

127 % za ženske/103 /za moške

Železo

5,8 mg

32,2 % za ženske/58 % za moške

Kalcij

156 mg

15,6 %

Vitamin A

970 mikrogramov

162 % za ženske /140 % za moške

Selen

2 mg

3,6 %

Magnezij

120 mg

50 %

Cink

2,86 mg

31,8 % za ženske/23,8 % za moške

Kalij

1060 mg

27,1 %

Tiamin

0,14 mg

12,7 % za ženske/11,7 % za moške

Riboflavin

0,74 mg

57 % za ženske/46 % za moške

Niacin (B 3)

0,80 mg

4 %

Folna kislina

110 mikrogramov   

28 %

 


Pripravila:

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica


 

Viri:

https://agronotizie.imagelinenetwork.com/agricoltura-economia-politica/2022/10/17/ciboteca-italiana-il-cachi/77223

www.alimentinutrizione.it

Slika crna_zilavka_kapusnic

NA KAJ VSE SMO POZORNI PRI IZBIRI SORTE ALI HIBRIDA

Zelo pomembno je, da pred izbiro sorte ali hibrida za pridelavo preverimo njihovo odpornost na bolezni (virusi, bakterije, glivice). Visoka odpornost se običajno označi s kratico HR (high resistance), srednja odpornost pa s kratico IR (intermediate resistance). V spodnji tabeli so navedene bolezni in škodljivci za posamezne zelenjadnice. V opisih sort ali hibridov bodimo torej pozorni na oznaki HR ali pa IR.

Tabela: Oznake za bolezni in škodljivce za posamezne zelenjadnice

Oznaka bolezni/Kultura

Ime patogena

Opis bolezni

Tip patogena

KAPUSNICE

 

 

 

Foc: 1

Fusarium oxysporum f.sp.conglutinans race 1

Uvelost zelja

Gliva

Pb

Plasmodiophora brassicae

Golšavost kapusnic

Gliva

Xcc

Xanthomonas campestris p. campestris

Črna žilavka kapusnic

Bakterija

SOLATA

 

 

 

BI: 16 - 36

Bremia lactucae race 16-36

Solatna plesen

Gliva

Sa

Septoria apiicola

Listna pegavost

Gliva

CeMV

Celery mosaic virus

Virus mozaika zelene

Virus

Foa

Fusarium oxysporum f.sp.apii

Fuzarijska uvelost

Virus

LMV: 1

Lettuce mosaic virus strain Ls-1

Virus mozaika solate

Virus

Nr

Nasonovia ribis nigri

Solatna listna uš

Insekt

Pb

Pemphigus bursarius

Solatna koreninska uš

Insekt

Psa

Pseudomonas syringae p.apii

 

Bakterija

LUBENICE       IN

MELONE   ALI     DINJE

 

 

Co: 1

Colletotrichum orbiculare race 1

Antraknoza - ožig

Gliva

Fon: 1

Fusarium oxysporum f.sp.Niveum race 0

Fuzarijska uvelost

Gliva

Gc

Golovinomyces cichoracearum (e.g., Erysiphe cichoracearum)

Pepelovka

Gliva

Px: 1, 2

Sphaerotheca fuliginea 

Pepelovka

Gliva

Fom: 0, 1

Fusarium oxysporum f.sp.melonis race 0,1

Fuzarijska uvelost

Gliva

MNSV

Melon necrotic spot virus

Virus nekrotičnih peg melone

Virus

S

Sulfur burn

Ožig od žveplovih pripravkov

Abiotičen

PARADIŽNIK

 

 

 

Ff (ex Cf)

Fulvia fulva (ex. Cladosporium fulvum)

Žametna paradižnikova plesen

Gliva

Fol

Fusarium oxysporum f.sp. lycopersici

Fuzarijska uvelost

Gliva

For

Fusarium oxysporum f.sp. radicis-lycopersici

Fuzarijska uvelost

Gliva

On

Oidium neolycopersici

Pepelovka

Gliva

Lt

Leveillula taurica

Pepelovka

Gliva

Va

Verticillium albo-atrum

Verticilijska uvelost

Gliva

S

Stemphylium spp.

Siva listna pegavost

Gliva

Ss

Stemphyllium botryosum f.sp. solani

Siva listna pegavost

Gliva

PI

Pyrenochaeta lycopersici

Plutavost paradižnikovih korenin

Gliva

Vd

Verticillium dahliae

Verticilijska uvelost

Gliva

ToMV

Tomato mosaic virus

Virus mozaika paradižnika

Virus

TSWV

Tomato spotted wilt virus

Virus pegavosti in uvelosti paradižnika

Virus

Tm

Mosaic virus tobamovirus

Tobamovirus

Virus

Ma

Meloidogyne arenaria

Nematode ali ogorčice

Nematoda

Mi

Meloidogyne incognita

Nematode ali ogorčice

Nematoda

Mj

Meloidogyne javanica

Nematode ali ogorčice

Nematoda

Pst

Pseudomonas syringae pv. tomato

Bakterijska pegavost

Bakterija

PAPRIKA

 

 

 

Pc

Phytophtora capsici

Gniloba plodov paprike

Gliva

PepMoV

Pepper mottle virus

Pepper mottle

Virus

PVY

Potato virus Y

Krompirjev virus Y

Virus

TEV

Tobacco etch virus

 

Virus

Tm

Tobamovirus pathotype

Tobamovirus

Virus

TMV

Tobacco mosaic virus

Virus mozaika tobaka

Virus

ToMV

Tomato mosaic virus

Virus mozaika tobaka

Virus

TSWV

Tomato spotted wilt virus

Virus pegavosti in uvelosti paradižnika

Virus

Xcv

Xanthomonas campestris pv. vesicatoria

Bakterijska pegavost

Bakterija

 

Pripravila:

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo,  Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

 

Viri:

https://www.venetoagricoltura.org/catalogo-editoriale-ortofloricoltura/

https://www.cabo.si/

https://www.semina.si/

 

 

 

Slika c19c5cca

TEHNOLOŠKI UKREPI ZA OMILITEV ŠKODE PO SUŠI NA TRAVNIKIH IN NJIVAH

Suho in izredno vroče vreme, ki traja že od junija, začelo pa se je že s suho zimo in pomladjo, je na celotnem Primorskem povzročilo katastrofalno sušo in pomanjkanje vode kot ga ne pomnimo. Najprej se je škoda pokazala na poljščinah (koruzi) in travinju, sedaj pa so prizadete vse kulture. Živinorejci sušo najbolj boleče občutijo, saj že nekaj časa krmijo zimsko zalogo voluminozne krme in krmijo živali na paši. Za prekinitev sušnih razmer bo potrebno precej več padavin, kot jih obetajo v naslednjih dneh. Šele obilnejši dež bo omogočil setev krmnih dosevkov, da se pridela jeseni in spomladi vsaj nekaj krme za živali.

Setev se bo zavlekla v september, kar pa omogoča setev prezimnih dosevkov, detelj in TDM ter dosejavanje travnikov in dognojevanje travnikov in pašnikov z namenom pridelati nekaj prepotrebne voluminozne krme za živali že jeseni in zgodaj spomladi. Setev moramo opraviti čim hitreje, da izkoristimo topla in vlažna tla za hiter vznik in rast ter s tem večji pridelek krme že jeseni. Setve sudanske trave, razen v Slovenski Istri, ne priporočamo, ker je za njeno rast do zime premalo časa.

Več o ukrepih za omilitev škode po suši na njivah in travnikih si lahko preberete TUKAJ.  

 

Pripravila: Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.

Slika drobnjak

Zelišča za suha rastišča - Zelišča, ki dobro prenašajo sušne razmere in njih koristna uporaba

V prispevku so opisana zelišča, ki dobro uspevajo v naših klimatskih pogojih in nam z ustrezno oskrbo tudi dajejo dobre rezultate ter širok spekter uporabe za različne namene (v kulinariki, v ekološki pridelavi, v kozmetiki, ….). So medovite rastline, ki pomembno bogatijo čebeljo pašo.

TIMIJAN – Thymus vulgaris (Lamiaceae)

timijanTimijan ali vrtna materina dušica je trajnica, ki spada v družino ustnatic. Oblikuje nizke do 30 cm visoke grmičke. Dobro uspeva na lahkih glinasto – peščenih tleh, ki so dobro založena in apnenčasta. Lega za gojenje timijana mora biti sončna, topla in zavetrna. Razmnožujemo ga s semenom, z grebeničenjem ali z delitvijo starih grmičkov. Sadike si pripravimo tako, da seme posejemo v toplo gredo v kakovosten substrat v februarju in marcu. Timijanove sadike presadimo konec aprila ali maja na stalno mesto na medvrstno razdaljo 45 – 50 cm in na 30 – 35 cm v vrsti. Mlade posajene sadike namakamo in skrbimo, da se dobro ukoreninijo. V kulinariki uporabimo sveže ali suhe timijanove lističe, predvsem pri pripravi mesnih in zelenjavnih jedi. Zaradi specifične arome ga dodajamo tudi v zeliščna masla in v sveže sirove namaze. S timijanovimi vejicami odišavljamo tudi olja in kise. Uporabljamo ga tudi za aromatiziranje jedi iz stročnic, krompirja, bučk in jajčevcev. Timijan vsebuje eterično olje, ki ga uporabljajo v kozmetiki. Eterično olje timijana je surovina za pridelovanje timola, ki pa je zelo dober antiseptik in antioksidant. Timijan je zelo medonosna rastlina, zato je dobro, da ga sadimo ob čebelnjakih. Timijanov med je zelo aromatičen.

V ekološki pridelavi je timijan uporaben kot odvračalna rastlina za kapusovega belina in listne uši. Lahko pa ga sadimo tudi v dekorativne namene, predvsem sorte timijana s citronskim vonjem.


DOBRA MISELOriganum vulgare (Lamiaceae)

dobra miselOrigano spada v družino ustnatic, tako kot timijan. Je trajnica, ki oblikuje pokončna stebla višine od 35 do 75 cm. Cveti od julija do septembra, škrlatno do rdeče vijolično. Dobro misel razmnožujemo z neposredno setvijo spomladi ali pa si pripravimo sadike. Razmnožujemo pa origano lahko tudi v jeseni ali zgodaj spomladi, tako da razdelimo korenike. Posebno pozornost namenimo namakanju posajenih sadik dokler se dobro ne ukoreninijo. Cvetoče zelišče dobre misli nabiramo od julija do septembra. Odrežemo ga 15 cm nad tlemi in ga posušimo. Lističe in cvetove osmukamo iz debelejših stebel. Obstaja veliko sort dobre misli, ki je namenjena sajenju v okrasne namene. V kulinariki uporabljamo dobro misel podobno kot majaron in origano. V kulinariki dobro misel uporabljamo za začinjanje mesnih jedi in stročnic.

V ekološki pridelavi jo čebelarji uporabljajo kot odvračalo za voščenega molja in mravelj v čebelnjakih. Dobra misel pa je tudi odlična medonosna rastlina. Eterično olje dobre misli uporabljajo v industriji parfumov. Odličen pomirjujoč in krepilen čaj lahko pripravimo iz enakih delov dobre misli, melise, šentjanževke in polovico poprove mete. Čaj pripravimo po receptu za poparek. Pustimo, da stoji 7 minut in ga osladimo z medom.


DROBNJAK Allium schoenoprasum (Alliaceae)

drobnjakDrobnjak je trajnica, ki dobro uspeva v različnih tipih tal. Uspeva na sončnih in pol sončnih rastiščih. Rastline so zelo odporne proti mrazu. Razmnožujemo ga s semenom ali z deljenjem šopov. Sadike lahko vzgojimo zgodaj spomladi ali pa ga aprila in maja direktno sejemo na stalno mesto. Z deljenjem šopov pa razmnožujemo v obdobju mirovanja rastlin. Sadike posadimo na 30 cm medvrstne razdalje in na 20 cm v vrsti. V kulinariki drobnjak najbolj pogosto uporabljamo kot sveže zelišče. Uporabni so listi in cvetovi. Nabiramo jih sproti od aprila do novembra. Svež drobnjak, ki je milejšega okusa kot česen ali čebula, drobno narežemo in ga dodajamo juham, solatam, hladnimi omakam in prelivom, majonezi, pa tudi jajčnim in krompirjevim jedem. Jedem ga dodajamo šele ob koncu kuhanja. Iz drobnjaka lahko pripravimo odličen kis rahlo rdečkaste barve in z zanimivo milo aromo.

V ekološki pridelavi ga sadimo v kombinaciji z zeljem in repo. Iz poparka drobnjaka lahko pripravimo naravno škropivo za zatiranje listnih uši in plesni.


HERMELIKA Sedum telephium subsp. maximum (Crassullaceae)

hermelikaHermelika je trajnica in uspeva na vseh tipih tal. Je odporna rastlina na sušo. Ima značilne mesnate sivo zelene liste in zraste do 40 cm visoko. Steblo je sočno in na prerezu okroglo. Cveti od junija do septembra. Cvetovi so rumenkaste barve ali rožnati. V drugem delu leta začnejo rastline počasi rumeneti in nadzemni deli se do zime posušijo. Rastline imajo vlaknate korenine. Hermelika dobro uspeva tako na sončnih kot tudi v polsenčnih legah. Razmnožujemo jo s semeni ali pa s potaknjenci. Potaknjenci so primerni za potikanje čez celo sezono. Lahko pa jo tudi razmnožujemo z deljenjem starih rastlin v spomladanskem času. Mlade rastline posadimo na stalno mesto v razmaku 30 do 40 cm. Uporabljamo sveže liste hermelike, tako da jih polagamo na rane, iztisnemo sok ali delamo tinkturo. Obstaja tudi veliko sort homulic, ki so namenjene ureditvi gredic v okrasne namene. V kulinariki hermeliko uporabljamo podobno kot netresk. Uporabimo lahko kuhane ali sveže liste, ki jih dodamo v solate ali spomladanske juhe. Sveži listi imajo rahlo kiselkast okus. Hermelika bogato cveti zato je odlična paša za čebele in metulje. Sok hermelike je uporaben za nego obraza in dekolteja, ker kožo dobro navlaži in zmanjša pojavnost gub. Sok hermelike dodajajo tudi negovalnim kremam in tonikom.

Pri nas je bila hermelika pred leti tako zelo priljubljena, da je v naravi postala zelo ogrožena rastlinska vrsta zaradi čezmernega nabiranja.


KAMILICAChamomilla recutita (Asteraceae)

kamilicaKamilica je enoletnica razširjena po vsem svetu. Cveti junija in julija. Ni zahtevna rastlina glede tal in osončenosti. Dobro prenaša tudi sušo in direktno sonce. Seme kamilice posejemo od konca marca na gredico. Seme kali na svetlobi. Seme lahko posejemo tudi zgodaj jeseni. Mlade rastlinice se morajo do zime dobro razviti in prezimijo v obliki rozete. Pri kamilici uporabimo sveža ali posušena socvetja. V primeru pridobivanja eteričnega olja pa uporabimo celo rastlino. Najbolj pogosto iz kamilice pripravljamo okusne in osvežilne čaje. Kamilica je poznana tudi kot barvilna rastlina, ker daje značilno rumeno barvo. Rastline kamilice rastejo tudi na nekoliko bolj slanih rastiščih, kjer običajne kulture ne uspevajo več. Eterično olje kamilice dodajajo kozmetičnim pripravkom (kreme, šamponi, detergenti,…).

Kamilica spremlja človeka celo življenje. Lajša različne krče, deluje protivnetno in pomaga pri celjenju ran. Površinsko razkužuje kožo in rahlo pomirja. Pomaga pri črevesnih težavah in prebavnih motnjah ter pri obolenjih ledvic in mehurja. Uporabna je tudi za pripravo poživljajočih in sprostitvenih kopeli.


LAŠKI SMILJHelichrysum italicum (Asteraceae)

laški smiljNajbolj znana rastišča smilja so na Korziki. Laški smilj je trajni polgrm, ki  zraste v višino do 70 cm, v širino pa tudi do 1 metra. Na vrhu vsakega stebla oblikuje značilno kobulu podobno socvetje, ki je sestavljeno iz številnih rumenih okroglih cvetnih koškov. Smilj cveti od maja do junija. Uspeva na sončnih legah. To ni zahtevna rastlina glede tal. Najbolje uspeva v revnejših tleh z nevtralnim ali rahlo bazičnim pH in v tleh z veliko apnenca. Razmnožujemo ga s semeni ali s potaknjenci. Seme lahko posejemo neposredno na predhodno pripravljeno gredico s fino drobno strukturo tal ali pa pripravimo sejančke v multiploščah. Ko so sadike dovolj razvite, jih še vsaj dva tedna utrjujemo in šele nato presadimo na stalno mesto v mesecu maju. Sadike smilja posadimo na 30 cm. Vsaka 3 – 4 leta je potrebno grmičke pomladiti z deljenjem in presaditvijo. Pri smilju nabiramo cvetoče nadzemne del za zdravilno in okrasno uporabo. V kulinariki ga lahko uporabimo podobno kot kari, ki je značilna začimba, prisotna v jedeh Indije in Azije. V Sredozemlju mlade poganjke dodajajo v zelenjavne, ribje ali mesne jedi. Zelišče moramo odstraniti pred koncem kuhanja, ker lahko postane grenko. Eterično olje smilja pa ponekod dodajajo k sadju, sadnim solatam, sladoledu in pecivu.

Eterično olje smilja deluje protivnetno, protibakterijsko, preprečuje razvoj gliv in je antioksidant. Pri nas in v Sredozemlju raste tudi sorodnik laškega smilja, to je peščeni smiljHelichrysum arenarium. Zelo je podoben laškemu smilju, vendar je nižje rasti. Uporaba je podobna uporabi laškega smilja. Pridelek svežega zelišča laškega smilja je okoli 7500 kg/ha. Iz tega pridelka lahko pridobimo 10 litrov eteričnega olja. Nasad smilja pride v polno rodnost v tretjem letu po sajenju.  V rastlini smilja je 0,13 % eteričnega olja. Eterično olje dodajajo izdelkom za negovanje kože, ker jo poživi in gladi gube. Tudi hidrolat iz smilja uporabljajo v kozmetiki. Kombinacija eteričnega olja smilja, komarčka in pelina lahko pričara opojne vonjave poletja.


NETRESKSempervivum tectorum (Crassulaceae)

netreskNetresk je pritlična rastlina, ki je sestavljena iz rozete mesnatih listov. Zraste do 5 cm visoko. Netresk ima sedeče, mesnate, svetlo in temno zelene liste. Cveti od junija do septembra. Netresk se razmnožuje s plazečimi stebelci, ki se ukoreninijo nekoliko stran od matične rastline. Raste na večini podlag, tudi tam, kjer je zelo malo prsti. Uspeva v suhih, zelo  peščenih tleh na sončnih legah. Razmnožujemo ga z deljenjem rozet tako, da jih posadimo 20 cm narazen. V ljudski medicini uporabljamo sveže liste in sok. Obstaja veliko sort netreska tudi za namene okrasnih zasaditev. V kulinariki mlade, sveže liste  lahko skuhamo in jih pripravimo na solati ali kot prikuho.

Že v antiki so netresk omenjali kot hladilo in zdravilno rastlino pri zdravljenju vnetja ušes. Podobno uporabo v tradicionalnem zdravilstvu poznamo še danes. Tudi v srednjem veku so netresk cenili kot zdravilo za rane, čire, kačje pike. Pripravljali so ga tudi z medom in ga uporabljali za celo vrsto problemov z notranjimi organi.


OZKOLISTNI TRPOTECPlantago lanceolata (Plantaginaceae)

ozkolistni trpotecRastlina je trajnica in izvira iz srednje ter vzhodne Evrope. Razširjen je po vsem svetu. Cveti od maja do septembra v obliki klasa. Suličasti trpotec ni občutljiva rastlina. Dobro uspeva na peščeno ilovnatih tleh. Optimalno rastišče je sončna lega v vrtu. Razmnožujemo ga s semenom, ki ga posejemo konec marca ali aprila v dobro pripravljena tla. Uporabljamo liste, ki jih požanjemo pred cvetenjem rastline, ker je v takih listih največ zdravilnih učinkovin. V sezoni ga lahko vsaj tri do štirikrat žanjemo. Sušimo ga v tankih plasteh. V sušilnicah ga sušimo z vročim zrakom do 50 o C. V kulinariki uporabimo mlade liste v svežih solatah, ker vsebujejo veliko C vitamina. Dodajamo pa jih tudi zeliščnim juham ali jih skuhamo na sopari in pripravimo kot prikuho. Trpotec daje jedem značilen, gobam podoben okus.

Ozkolistni trpotec je že dolgo poznana zdravilna rastlina, ki so jo uporabljali že Kitajci. Njegove zdravilne lastnosti pa so cenili tudi Grki in Rimljani. Ponekod še bolj cenijo veliki trpotec ali Plantago major, ki ma širše liste. V naših krajih raste tudi srednji trpotec ali Plantago media. Vsi trpotci imajo podobne zdravilne lastnosti. Seme velikega trpotca je uporabno tudi kot odvajalo. Podobne učinke ima tudi seme indijskega trpotca ali Plantago ovata in bolhačice Plantago psyllium. Oba izvirata iz Azije in Sredozemlja in ju ponekod pridelujejo za seme, ki ga nato uporabijo v zeliščnih pripravkih za odvajanje.


PRAVI PELINArtemisia absinthium L. (Asteraceae)

pravi pelinNavadni pelin raste po vsej Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Rastlina oblikuje pokončna stebla, ki zrastejo iz olesenele korenike in so velika do 100 cm. Listi so pernato deljeni in na obeh straneh prekriti z dlačicami, kar jim daje srebrnkast nadih. Cvetovi so drobni in tvorijo grozdasto sestavljeno socvetje. Cvetijo od julija do septembra. Cela rastlina diši značilno aromatično in je grenkega okusa. Navadni pelin je trajnica, ki je bila včasih prisotna v vsakem domačem vrtu. Glede tal ta rastlina ni zahtevna, raste v vseh tipih tal. Optimalno uspeva v peščeno glinastih tleh z dovolj kalcija in na sončnih rastiščih. Razmnožujemo ga s semenom in deljenjem korenin. Možna je direktna setev ali pa si vzgojimo sadike za presajanje na stalno mesto.  Razdalja med sadikami naj bo 45 – 50 cm. Uporabni so stebla, listi in cvetovi. Zelišče nabiramo tik pred cvetenjem. Liste lahko sproti trgamo ali pa porežemo celo rastlino. Liste običajno ločimo od stebel in cvetov. Iz pelina destilirajo eterično olje modre barve, podobno kot iz rmana. Obstaja veliko sort pelina, ki ga lahko sadimo v okrasne namene. V kulinariki uporabimo posušene cvetne poganjke kot začimbo za solate in ribe. V srednji Evropi ga kot začimbo dodajajo mastnemu mesu in kuhajo v enolončnicah. Zelo znana je uporaba v vinu (pelinovo vino) in žganju (pelinkovec). Je tudi sestavni del nekaterih grenkih likerjev in grenčic.

Pelin sodi v skupino najbolj grenkih zelišč. Vsebuje živčni strup tujon, zato ga uporabljamo v majhnih količinah. Svež pelin ali v poparku odganja molje in komarje. Eterično olje pravega pelina uporabljajo v kozmetiki za izdelavo mila in kot sestavino v parfumih. Poparek z dodatkom eteričnega olja pa lahko uporabimo za masažo in krepitev lasišča. V ekološki pridelavi ga lahko uporabimo v obliki prevrelke in brozge za škropljenje proti listnim ušem, pršicam, gosenicam, jabolčnemu zavijaču in mravljam. Posajen ob ribezu preprečuje ribezovo rjo. Je pa slab sosed za komarček, žajbelj in kumino. Ostanke pelina ne dajemo na kompost.


SLADKI PELINArtemisia annua (Asteraceae)

sladki pelinSladki pelin je enoletnica, ki lahko v urejeni pridelavi zraste do 2 m visoko. Je nezahtevna rastlina in uspeva v dobro odcednih, rahlo bazičnih in pustih tleh. Seme kali na svetlobi in ga lahko posejemo v multiplošče ter si vzgojimo sadike za sajenje na prosto. Seme posejemo v marcu, nato pa utrjene sadike posadimo na stalno mesto v začetku maja, ko ni več nevarnosti pozebe. Sadike posadimo na medvrstno razdaljo 60 – 100 cm in na 30 – 45 cm v vrsti. Vsakih nekaj vrst pustimo širši pas za vzdrževanje in žetev. V pridelavi hibridnih sort pa se priporoča posaditi sadike pelina celo 1 m x 1m. Sladki pelin je najbolj poznan kot zdravilo za malarijo. Ima zdravilne učinkovine, ki delujejo protibakterijsko, protivirusno in preprečujejo razvoj glivičnih povzročiteljev bolezni. Ureja delovanje želodca, zaprtje in težave z mehurjem. Zunanje ga lahko uporabimo kot obkladek za vneto kožo in pri glivičnih infekcijah, udarninah, zvinih in artritisu. Spodbuja delovanje imunskega sistema, saj se pri podpornem zdravljenju izkaže pri psoriazi, lupusu in nekaterih avtoimunskih boleznih. Raziskave potrjujejo, da zdravilne učinkovine v kombinaciji z železom delujejo proti rakavim celicam, zato na osnovi tega razvijajo nova zdravila. Pri sladkem pelinu uporabljamo nadzemne dele kot posušeno zelišče ali za izdelavo eteričnega olja in drugih izvlečkov. Največ zdravilnih učinkovin ima sladki pelin v fazi formiranja cvetnih popkov. Sladki pelin lahko sušimo na soncu. Sorte sladkega pelina lahko uporabimo tudi v dekorativne namene. V kulinariki posušene liste ali eterično olje dodajajo vermutu, likerjem in grenčicam. Priporoča pa se tudi potresanje manjše količine svežih lističev na solate, sadne solate, sladoled ali zelene smutije. Posušene cvetove pa lahko dodamo v jogurte, med, kosmiče,….

Sladki pelin je vedno bolj cenjeno zelišče zato ga vedno bolj uvajajo v pridelovalne namene. Veliki nasadi so v južni Evropi, Aziji in različnih delih Afrike. Pri nas je najbolj razširjen na območju Primorske. K nam naj bi ga prinesli Turki, ki so sladki pelin zelo cenili zaradi njegovih zdravilnih lastnosti in zaradi arome. Učinkovine iz sladkega pelina dobro delujejo kot odvračalo za mrčes. Vrečko s posušenim zeliščem lahko uporabimo kot  dišavo. Zeliščni kis s sladkim pelinom lahko pripravimo tako, da nadzemne dele ameriškega slamnika, korenine velikega omana in zelišče sladkega pelina očistimo, narežemo na majhne koščke in damo v stekleno posodo s širokim vratom. Prelijemo z domačim jabolčnim kisom in pustimo namakati dva tedna. Nato odcedimo in spravimo v steklenice v temen prostor. S tako obogatenim kisom lahko začinimo listnate in sadne solate. Razredčen z vodo, v čaju ali soku spodbuja delovanje imunskega sistema. V zelišču je 0,30 % eteričnega olja, ki ima osvežujoč prijeten vonj in ga uporabljajo v kozmetiki in industriji parfumov. Za domačo kozmetiko je primeren tudi hidrolat iz sladkega pelina, ki ostane pri destilaciji eteričnega olja. Sladki pelin v aromaterapiji uporabljajo zaradi pomirjevalnega delovanja.


 

Pripravila:

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

 

Viri:

MIHOVILOVIĆ I.. Proizvodnja i prerada ljekovitog i aromatičnog bilja. Grad Senj. Prodigital, d.o.o..

RODE J..(2018). Zeliščni vrt – domača lekarna. Ljubljana. Kmečki glas.

Slika articokini_koski

ARTIČOKA - Cynara scolymus L.

Pri artičoki uživamo mesnata cvetišča. Rastlina spada v družino košaric. Najpomembnejša zdravilna učinkovina v artičoki je cinarin, ki ugodno vpliva na pomlajevanje celic, varuje jetra in pospešuje izločanje žolča iz jeter. Grenčina cinarin znižuje tudi količino holesterola v krvi in preprečuje nastanek žolčnih kamnov. Artičoke so bogate z vitamini (karotin, vitamina B in C), z minerali (železo, magnezij). Uživanje artičok uravnava tudi sladkor v krvi. Artičokine srčke lahko vlagamo v kakovostno oljčno olje. Vsebnost vitaminov v vloženih artičokinih srčkih je sicer zmanjšana, medtem ko je količina preventivne zdravilne učinkovine cinarin, nespremenjena. Podobna rastlina, tudi iz iste družine košaric je kardij, pri katerem pa uživamo odebeljena obeljena stebla. Stebla očistimo, operemo pod tekočo vodo in jih lahko pripravimo na različne načine. Najbolj okusna so, če jih pripravimo kot gratinirana, lahko pa iz njih pripravimo tudi okusne zelenjavne juhe.

Je kulturna rastlina, ki so jo poznale že stare civilizacije. Pridelovali so jo že Egipčani in Rimljani. Danes jo pridelujemo v toplotno ugodnih klimatskih razmerah. Ne prenese namreč nizkih temperatur. Nevarne so že temperature okrog – 3° C.

Je izredno okusna delikatesna vrtnina ali kar zdravilna rastlina. Spodbuja namreč delovanje jeter, ledvic in izločanje žolča iz žolčnika v črevesje. Žolč se tako redči in zmanjša se možnost za nastanek kamnov ali peska v žolčnem mehurju. Znižuje holesterol v krvi in čisti strupe iz telesa. Liste artičoke Cynara scolymus L. posušimo in jih uporabljamo za pripravo zdravilnih čajev.

Uživamo okusna mesnato sočna socvetja, ki jih lahko pripravljamo na več načinov. Artičokina sočna socvetja lahko pečemo, cvremo, kuhamo, polnimo z različnimi nadevi in kuhamo z dodatkom oljčnega olja. Serviramo jih lahko z različnimi paradižnikovimi  omakami in prelivi.

Steblo sočnih socvetij lahko blanširamo v juhah in enolončnicah. Mesnata srčka sočnih socvetij lahko tudi vlagamo v oljčno olje in jih uporabljamo kot prilogo k drugim jedem.

Artičoka je večletna rastlina in ne prenese nizkih temperatur. V letu 1996, ko je bila huda pozeba, so bili mladi nasadi artičoke na obalnem območju povsem uničeni. Na istih tleh jo lahko vzgajamo od 5 - 7 let. Razvije zelo dober koreninski sistem ali rizom. Rastlina uspeva v obliki razvejanega grma. Formira velike, narezane in srebrno zelene liste. Odvisno od sorte formira grme do višine 1,0 - 1,5 m. V slovenskem Primorju jo gojimo na manjših površinah, na izredno ugodnih mikroklimatskih legah zaradi nevarnosti vpliva nizkih temperatur na rastlino. Prenese le do – 3°C. Običajno pa gojimo artičoko kar v neposredni bližini hiše, na južnih  terasah, kjer nam za gospodinjstvo zadostuje že nekaj močno razvitih rastlin za uporabo sočnih socvetij v lastni kuhinji. Je tudi zelo dekorativna rastlina.

Najbolj pogosto jo razmnožujemo vegetativno s pomočjo novih poganjkov, ki jih rastlina  formira vsako leto. Vegetativni način razmnoževanja je tudi boljši, ker lahko odbiramo nove rastline iz bolje razvitih grmov, ki nam dajejo dober pridelek in velike sočne cvetne popke. Torej na vegetativni način lažje prenašamo vse dobre lastnosti rastlin na potomce rastlin. Vegetativni način razmnoževanja običajno vršimo v jesenskem času, lahko pa tudi zgodaj spomladi. Ob sajenju  v sadilno jamo obvezno dodamo organsko snov, tako da ima mlada rastlina vse pogoje za dober začetek rasti.

Pri generativnem načinu razmnoževanja pa si moramo sadike sami vzgojiti  iz semena.

Artičokini koški
Artičokini koški

 

Rastni pogoji

Optimalna temperatura za vzgojo artičoke v toplem podnebju je 20 o C. Zahteva bogata, plodna, dobro odcedna tla. Suše ne prenaša, zato moramo poskrbeti za redno namakanje rastlin. Zelo dobro reagira na gnojenje z organskimi gnojili, s katerimi vzdržujemo rahla, humusna tla, bogata na mineralih dostopnih rastlini. S tem omogočimo zdrav razvoj rastlin, ker zmanjšamo tudi možnost za prisotnost bolezni ali napada škodljivcev.   

Naprava nasada

Za pripravo manjšega nasada tla predhodno globoko obdelamo (rigolamo na globino 60 cm), da zagotovimo prostor za dober razvoj korenin in koreninskega sistema, kar je pogoj za dobro prehranjenost rastline z mineralnimi snovmi in vodo. Že pri pripravi nasada je idealno, če pognojimo z organskimi gnojili, kar seveda ugodno vpliva na ustrezno strukturo tal, na vsebnost humusa v tleh in na živahno dejavnost mikroorganizmov v tleh.

Artičoka potrebuje veliko hranil za uspešen razvoj. Gnojimo z organskimi gnojili. Potrebe po hranilih so naslednje:150 kg dušika, 200 kg fosforja in 300 kg kalija. To so seveda količine hranil, ki so potrebne v primeru zasaditve večjega nasada.

Pri vzdrževanju nasada vsako pomlad ponovno dognojimo z organskimi gnojili, tako da zagotovimo dobro prehranjenost rastlin. 

Vegetativno razmnožujemo artičoko na našem območju  konec avgusta ali v začetku septembra. Matična, vsaj tri leta stara rastlina na podzemnem delu ali rizomu formira več stranskih poganjkov,  ki jih izrežemo skupaj s korenino. Na vsaki matični rastlini pa pustimo le tri glavne poganjke. S tem poskrbimo za dobro rast in razvoj sočnih cvetnih popkov.

Nove rastline, ki smo jih izrezali od matične rastline za nadaljnje razmnoževanje morajo imeti do pet razvitih pravih listov in del korenine. Po presajanju poskrbimo za takojšnjo nego pri vzgoji novih rastlin, da se čim hitreje in dobro ukoreninijo. Že predhodno je pomembno, da izberemo najbolj rodne matične rastline z dobrimi lastnostmi. Ob sadiki pustimo plitvo jamico, da lažje izvajamo namakanje na novo posajenih rastlin.   

Sadimo na medvrstne razdalje 120 – 150 cm x 80 – 100 cm v vrsti, odvisno od bujnosti posameznih sort artičok in seveda od širine strojnih priključkov, ki jih imamo na razpolago.

Artičoka je tudi dekorativna rastlinaArtičoka je tudi dekorativna rastlina

Vzdrževanje nasada

Med letom večkrat plitvo okopljemo in tudi zagrnemo sadike z zemljo. Od starejših rastlin pobiramo  v naslednjem letu  cvetne popke (najprej večje glavne cvetne popke potem pa še manjše stranske cvetne popke). Cvetne popke pobiramo v naslednjem letu od maja do junija, na zgodnjih terasah pa lahko še nekoliko prej. Artičoke namakamo v povprečju na 8 - 10 dni.

Pobiranje mesnato sočnih popkov

Cvetne popke pobiramo, ko se zunanji listi oddvojijo od srednjih listov. Odrežemo še 15 - 20 cm dolgo steblo, da cvetni popki prehitro ne ovenejo. V posodo nalijemo nekaj cm vode in vanjo položimo šopke s cvetnimi popki. Podobno pripravimo za trženje tudi šopke s špargljevimi poganjki, da nam prehitro ne venejo in ostanejo dalj časa sveži.

Pred zimo prikrajšamo rastline do višine 30 cm in jih zaščitimo pred mrazom.

Na rastlino običajno poberemo 2 - 3 glavne cvetne popke, preostali popki pa so manjši (4 - 10).

Uporaba v kulinariki

Iz očiščenih artičokinih cvetnih popkov lahko pripravljamo okusne omake, ki jih ponudimo skupaj s testeninami. Lahko jih dušimo in ponudimo kot prilogo. Srčke mladih cvetnih popkov lahko narežemo na drobno in jih vmešamo v hladne solate ali pa jih ponudimo z limoninim sokom.

Artičoke lahko tudi vlagamo na več načinov. Očistimo zunanje, trše liste in jih operemo ter blanširamo in jih zložimo v kozarce, nakar jih zalijemo z oljčnim oljem. Pri pripravi jedi iz artičok vedno uporabljamo limonin sok, da preprečimo oksidacijo cvetih popkov.

Praznik artičok v Strunjanu
Praznik artičok v Strunjanu

 


Pripravila:

Jana Bolčič, univ.dipl.ing.agr. specialistka za zelenjadarstvo

Slika ajda_1062022

PRIDELOVANJE AJDE (Fagopyrum aesculentum)

Ima kratko rastno dobo od 70 do 90 dni in je zato primerna za setev kot naknadni ali strniščni posevek po zgodnjem krompirju in ječmenu. Seme kali pri minimalni temperaturi 5oC, rastline vznikajo pri temperaturi 7 – 8 oC. Pri temperaturi -2 oC rastline zmrznejo. Najugodnejša toplota za rast ajde je 13 – 26 oC. Na temperaturi nad 30 oC se rast ajde upočasni in nastavlja manj cvetnih nastavkov.
Ajda ima kar velike potrebe po zračni in talni vlagi posebej v času cvetenja, oploditve in nalivanja zrnja. Pomanjkanje vlage v tem obdobju zmanjša število oplojenih cvetov in zrna se slabše polnijo. Zrnje ajde ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Priprava tal:

Za tla je razmeroma zahtevna in ne mara pretežkih nestrukturnih tal. Zaradi občutljivosti na herbicide, jo sejemo na razmeroma nezapleveljene njive brez koreninskih plevelov in brez ostankov herbicidov v tleh. Po spravilu žita ali travnika je potrebno plitvo oranje, po spravilu krompirja pa setvišče pripravimo le s krožno brano oz. predsetvenikom.

Čas setve:

Najugodnejša temperatura za setev ajde je, ko se tla segrejejo na 8 – 10 oC. Ajdo lahko sejemo kot glavni posevek od aprila naprej, kot naknadni posevek po prvi košnji prezimnih krmnih dosevkov v maju in kot strniščni dosevek po spravilu zgodnjega krompirja in po zgodnji žetvi ječmena, pa vse do konec julija po žetvi pšenice.

Na Krasu in povsod, kjer je močna poletna suša, je potrebno posejati ajdo dovolj zgodaj, da cveti in že delno napolni zrnje do nastopa najhujše suše. Priporočamo setev ajde spomladi koncem maja kot glavni posevek ali najkasneje kot naknadni posevek v začetka junija.  Ranejša kot je setev ajde spomladi v maju, višja zraste (tudi do 1,5 m) in zelo neenakomerno zori (pocvita), zato je težko določiti optimalen čas žetve.

Gnojenje:

Ajda je ima majhne potrebe po hranilih. Zelo dobro izkorišča fosfor iz težko dostopnih fosfatov v tleh. S hlevskim gnojem gnojimo le predposevkom, pred setvijo na slabo založenih tleh gnojimo z mineralnimi gnojili in to: 40 – 70 kg/ha dušika, 40 – 80 kg/ha fosforja in 40 – 60 kg/ha kalija (npr. 250–350 kg/ha NPK 15:15:15). V ekološki pridelavi gnojimo z dovoljenimi organsko-mineralnimi gnojili. Gnojenje s preveč dušika, podaljša čas rasti do cvetenja. Na bolje založenih tleh gnojimo manj, dognojevanje pa običajno ni potrebno.

Setev  in količina semena:

Sejemo jo lahko z žitno sejalnico v vrste na 12,5 cm, na globino 2 – 6 cm, lahko pa tudi napočez s trosilnikom za mineralna gnojila ali ročno, pri čemer je potrebno seme zabranati. V sušnejših razmerah se priporoča valjanje takoj po setvi.

Sejemo 400 kaljivih zrn na m2  - 60 – 90 kg semena /ha. Pri nas sta na voljo sorti Darja in Siva. Za sušnejša območja je primernejša sorta Darja.

Oskrba:

Ob cvetenju je pomembno dopolnilno opraševanje za boljšo oploditev in večji pridelek, zato pripeljemo na pašo čebele, saj je ajda tudi odlična čebelja paša. Kmetom priporočamo pridelovanje v sodelovanju s čebelarji v obojestransko korist.

V primeru zapleveljenosti plevele odstranimo ročno ali s košnjo) preden semenijo. Posebej moramo biti pozorni na strupene zeli (npr. navadni kristavec - Datura stramonium), saj so pogosti umiki ajdove moke s trga ravno zaradi zastrupitev s to strupeno rastlino, ki ima seme podobno kot ajda in zori v času žetve.                                                                                       

Žetev ajde:

Najprimernejši čas za žetev je, ko dobi 2/3 zrnja sivo barvo oz. potemni. Ker se zrnje precej osipa, so za žetev primernejši kombajni s podaljšano mizo, kot pri žetvi oljne ogrščice. Pri tem moramo hitrost vrtenja mlatilnega bobna nekoliko zmanjšati, to je na 600 do 700 vrtljajev na minuto, nastavimo tudi razdaljo med bobnom in košaro, ter povečamo pretok zraka. Pred mletjem zrnje ajde obvezo dobro prečistimo.


OPISI SORT AJDE

V letu 2012 so bile v sortno listo vpisane štiri sorte ajde, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za trženje: DARJA, BAMBY, ČEBELICA, ČRNA GORENJSKA. Prideluje se tudi SIVA, ki podstavlja domače populacije ajde z Dolenjske, poleg nje pa še nekatere druge avtohtone populacije ajde.

V okviru podukrepa KOP Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort (SOR) se lahko pridelujejo: Darja, Siva, Črna gorenjska, Čebelica. Večjo medovitost opažamo pri sortah Bamby, Čebelica in Črna gorenjska.

 

DARJA:

Sorta Darja je nastala s križanjem izbrank črne ajde in sort ajde ruskega izvora. Cvetovi so bele barve. Semena so temnorjave barve in nekoliko večja. Rastline so nedeterminantne (cvetoči poganjki se oblikujejo na stranskih brstih, medtem ko glavni poganjek neomejeno raste naprej). Posamezne rastline se med seboj razlikujejo po višini rasti. Darja je precej odporne na sušo in visoke temperature, vendar nekoliko manj kot Čebelica. Odporna je na poleganje, občutljiva pa je na nizke temperature. Primerna je za setev v okolici Ljubljane in nižinskih območjih Štajerske.

BAMBY:

Je avstrijska diploidna sorta. Začne zgodaj cveteti. Njeni cvetovi so rožnati. Rastline so srednje visoke, socvetja so srednje velika. Zrnje je srednjerjavo obarvano. Sorta bamby je izredno medovita.

ČEBELICA:

Sorta Čebelica je avtohtona sorta, ki izvira z območja Gorenjske. Rastlina zgodaj cveti. Posamezne rastline se med seboj razlikujejo po višini rasti (zraste do 70 cm). Cvetovi v socvetju so bele barve, na spodnji strani rahlo rožnati. Zrnje je svetlo do temno rjavo z rahlim temnejšim vzorcem in srednje veliko. Zrnje postopoma dozoreva, požeti pa ga je potrebno pred prvo slano. Prideluje se predvsem za predelavo v moko in kašo. Sorta Čebelica je zelo odporna proti suši in poleganju, zaradi česar daje v sušnih letih večji pridelek kot ostale sorte. Je zelo medovita rastlina in ob primerni oskrbi nudi ustrezno čebeljo pašo v poletnih mesecih.

ČRNA GORENJSKA:

Avtohtona sorta z območja Gorenjske. Rastlina je srednje velika. Socvetje je srednje veliko, cvet je močno obarvan z rdečo barvo. Obarvanost popka z rdečo barvo je močna. Rastlina cveti srednje zgodaj. Barva zrna je temno rjava. Zelo dobro medi.

SIVA DOLENJSKA:

Nastala je s selekcijo iz domačih populacij sive ajde na Dolenjskem. Ima determinantno rast in zato je odpornejša na poleganje. Ker imajo rastline genetsko determiniran zaključek rasti, manj pocvitajo in semena enakomerno dozorevajo, kar zelo ugodno vpliva na spravilo posevka. Semena Sive so srednje velika, dobro napolnjena, luska je nežna, svetlo sive (srebrnkaste) barve, pogosto z manjšimi temnimi prižami. Cveti belo, včasih je opazen rahlo rožnat odtenek. Siva daje visoke pridelke (do 1.500 kg/ha). Slabše je odporna na sušo in visoke temperature.    


Pripravila: Anka Poženel, svetovalka specialistka za poljedelstvo                                                                                                              

Slika kompostiranje_1062022

KOMPOSTIRANJE

Skrb za mikrobiološko aktivna tla je izrednega pomena, še posebej v pridelavi zelenjadnic. S kompostiranjem si pridelamo tako potrebno organsko snov, ki jo nato vnašamo v tla. Tla bogata s humusom omogočajo dobro rast in razvoj rastlin ter nudijo zaščito le-tem pred klimatskimi spremembami (dolga deževna obdobja, daljša sušna obdobja,…).

Izbira lege in postavitev

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, ki je zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Kompostnik postavimo tako, da ima neposreden stik z zemljo in je z vseh strani dobro prezračen. Postavimo ga tako, da ne moti sosedov zaradi morebitnih neprijetnih vonjav, ki se lahko razvijejo v različnih fazah kompostiranja  Ta osnovna izbira lege velja za vse tipe kompostnikov (leseni, plastični,…).

Spodnjo plast sestavimo iz drobnih in razrezanih vej, drobnih ostankov lesa in listja. Ta plast (FAZA 1) mora biti dovolj zračna in debelina te spodnje plasti je 15 – 25 cm. Na splošno je dobro, da oblikujemo tanjše plasti zelo različnih organskih materialov. Pomembno je, da so vse organske snovi, s katerimi plastimo kompostni kup čim bolj drobno razrezane in raztrgane, ker se bo na ta način hitro povečevala prisotnost mikroorganizmov. Tako zagotovimo dobre pogoje za učinkovito delovanje tako aerobnih, anaerobnih kot nevtralnih mikroorganizmov. Za optimalne razkrojne procese, ki potekajo v kompostnem kupu, je pomembna zadostna količina kisika. To pa dosežemo ravno s pravilnim oblikovanjem plasti suhega strukturnega materiala (veje, zeleni obrez,…) in vlažnega materiala (trava, kuhinjski odpadki,…), ki jih vedno med seboj mešamo.  Kuhinjske odpadke in ostanke hrane moramo takoj prekriti z listjem, zemljo in travo ali pa jih plitvo zadelamo v kompostni kup. To pa zato, da preprečimo neprijetne vonjave. Na ta način tudi poskrbimo, da ne privabljamo miši, podgan in ptičev. Plast organskih odpadkov (FAZA 2) naj bo debela le 10 – 15 cm. Faza (FAZA 3) vrtne zemlje in trave ter hlevskega gnoja naj bo debela le 2 – 3 cm. Vse nadaljnje faze (FAZA 4, 5, 6,…) izmenično oblikujemo. Torej izmenično oblikujemo plast z organskimi odpadki s plastjo vrtne zemlje, trave in hlevskega gnoja do vrha kompostnega kupa v kompostniku. Organskih odpadkov ne tlačimo. Kompostna masa se ne sme izsušiti niti prepojiti z vodo. Če ima kompost vonj po amonijaku, vsebuje preveč dušika, če pa ima vonj po gnilih jajcih ima premalo zraka. Če je kislost v kompostu prevelika, lahko dodamo apno, ker bodo mikroorganizmi v alkalnih pogojih bolj učinkoviti.

Proces kompostiranja

V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 – 60 o C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. Zato je v času daljše poletne suše priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je kompostni kup v kompostniku poln, oziroma vsaj pol leta star, ga preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. 

Zrel kompost presejemo skozi fino sito z odprtinami 15 – 20 cm in ga uporabimo pri pripravi gredic na vrtu. Grobi preostanek komposta pa lahko uporabimo za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin ter lončnic. Kompost običajno raztresemo po površini in ga plitvo zamešamo v zemljo. Lahko pa ga uporabimo tudi pri dognojevanju vrtnin. Z rednim vnosom komposta v tla poskrbimo za dobro vzdrževanje in ohranjanje strukture tal, za boljše zadrževanje vlage v tleh, za boljšo prezračenost tal, za večjo akumulacijo toplote v tleh in za večjo prisotnost življenja v tleh. V takih tleh se hranila bolje vežejo na strukturne skupke in so dalj časa dostopna rastlinam v vseh fazah rasti in razvoja. Pa tudi voda se bistveno bolje veže in zadržuje v tleh bogatih s humusom. V zdravih tleh si lahko pridelamo zdrave rastline s plodovi polnejšega in tipičnega okusa.

Zanimivo je, da je v 8 tonah komposta 144 – 168 kg N, 60 – 88 kg P205, 109 – 170 kg K20 in 1200 kg trajnega humusa. S takim odmerkom komposta pokrijemo potrebe po glavnih hranilih v zmerno intenzivnem poljedelskem kolobarju. Kompost veže C in gradi tla. S kompostom lahko tudi nadomeščamo z razgradnjo in z erozijo izgubljeno zemljo. Pri letnem odmerku 8 ton komposta na hektar (kolikor je v slovenski uredbi dovoljeno) v 10 letih povečamo volumen tal za ca. 3 mm oz. 42 ton/ha!


Pripravila:

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo,  Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Slika pomanjkanje_magnezija_na_listih_paradiznika

POMEN POSAMEZNIH HRANIL V PREHRANI RASTLIN

Za rast in razvoj rastlin je najbolj pomembna uravnotežena prisotnost tako makro kot mikro hranil v tleh (C – razred). Podlaga za načrtovano gnojenje in dognojevanje rastlin pa je analiza tal, ki nam pokaže dostopnost hranil v tleh. Na podlagi analize tal lahko s pomočjo programa za načrtovanje gnojenja strokovno pripravimo gnojilni načrt za gnojenje in dognojevanje rastlin v različnih fazah rasti. Dovolj visok odstotek organske snovi v tleh pozitivno vpliva na vezavo hranil in vode na strukturne delce in je tako dostop vode in hranil boljši v različnih fazah rasti naših rastlin.

DUŠIKigra pomembno vlogo v rasti in razvoju vegetativnega dela rastline. Pri gnojenju in dognojevanju rastlin je pomembno, da ga razdelimo na več manjših obrokov, predvsem zaradi nevarnosti kopičenja nitratov v listnati zelenjavi. Rastline potrebujejo dušik, da tvorijo aminokisline, ki so pomembne za sintezo beljakovin. Beljakovine so odgovorne za sintezo DNK genetskega materiala, ki so potrebne za rast in razvoj rastlin. Beljakovine zagotavljajo strukturno podporo v celičnih stenah in so sestavni del transporta hranil in encimskih reakcij. Pri pomanjkanju dušika listi kulturnih rastlin porumenijo.
 

Preglednica: Mejne vsebnosti nitrata v listnati zelenjavi

Zelenjava

Faze pridelave

 mg NO3/kg

Sveža špinača

pridelana od 1.10. do 31.3.

3.000

 

pridelana od 1.4. do 30.9.

2.500

Zamrznjena špinača

 

2.000

Sveža zelena solata

prid. od 1.10. do 31.3. v plastenjaku

4.500

 

pridelana na prostem

4.000

 

prid. od 1.4. do 30.9. v plastenjaku

3.500

Solata krhkolistna (ledenka)

pridelava v plastenjaku

2.500

 

pridelava na prostem

2.000

Otroška hrana  (kašice)

 

   200

Vir: Uredba komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. december 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.

 

FOSFOR – je pomemben element za bujen razvoj koreninskega sistema, za uspešno cvetenje in za uspešno oplodnjo in razvoj plodičev. Pomanjkanje fosforja se običajno pokaže v nekoliko rahlo vijolično obarvanih listih. Je ključen element za fotosintezo in rast rastlin.

 

KALIJ – je pomemben element za sintezo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Potreben je tudi za pravilno delovanje klorofila in drugih encimov, ki sodelujejo pri procesu fotosinteze. Je makro hranilo, ki ga zelenjadnice potrebujejo v količinah, ki so primerljive z dušikom. Pomanjkanje kalija predstavlja otežen sprejem dušika in vode. Rastline so pri pomanjkanju kalija občutljive na različne bolezni in imajo slabšo rast in razvoj. Kalij se v tleh, podobno kot fosfor, le počasi sprošča. V osnovnem gnojenju ga običajno dodajamo v obliki kalijevega sulfata. Pomanjkanje kalija se na listih zelenjadnic pokaže v razbarvanju listnih robov, ki iz rumene barve preide v rjavo barvo. Pomanjkanje kalija se kaže tudi kot manjša odpornost na sušo, mraz in glivične bolezni. Preveč kalija v tleh pa predstavlja otežen dostop kalcija in magnezija.

 

Pomanjkanje kalija na robovih listov paradižnika
Pomanjkanje kalija na robovih listov paradižnika

 

ŽVEPLO – je bistvenega pomena za tvorbo določenih aminokislin. Je pomembno makro hranilo. Pomemben element je tudi pri tvorbi številnih encimov in klorofila. Pomanjkanje žvepla se kaže v rahlem razbarvanju listov, ki se prične na listnem robu.

 

Pomanjkanje žvepla – razbarvani robovi listov
Pomanjkanje žvepla – razbarvani robovi listov

 

ŽELEZO – rastline ga kot mikro hranilo izkoriščajo v največjih količinah. Deluje kot katalizator za nastanek klorofila. Železo je pomembno tudi pri številnih encimskih procesih. Rastline lahko koristijo le topne oblike železa. Železo pa je najbolj topno pri nizkih pH – jih. To pomeni, da bomo v tleh z visokimi pH - ji imeli težave pri prehodu železa v rastlino. Pomanjkanje železa se kaže v intenzivnem razbarvanju mladih listov, kar je še posebej opazno v spomladanskem obdobju. Pomanjkanje se pojavi kot kloroza ali pa kot počasna rast. Pomanjkanje železa zmanjšuje tudi odpornost rastlin na mraz.

 

KALCIJ – V karbonatnih tleh je kalcija veliko, zato priporočamo foliarno aplikacijo. V situaciji, ko imamo visoko vsebnost kalcija v tleh in visok pH, je otežen tudi dostop ostalih pomembnih hranil za rastline. Pomanjkanje kalcija pa se najbolj pokaže na plodovih pri plodovkah, ko se na spodnjem delu plodov pojavi črna vdrta pega. Zelo pomembno je uravnoteženo namakanje rastlin. V poletnem času pri visokih temperaturah je mobilnost kalcija zmanjšana, zato je uravnoteženo namakanje še toliko bolj pomembno. Kalcij je potreben za prenos hranil, za strukturno podporo, delovanje encimov in delitev celic, kar se odraža na celičnih stenah v plodovih. Plodovi pri ustrezni oskrbi s kalcijem so tudi bolj trpežni v postopkih skladiščenja in trženja. Pomanjkanje kalcija se kaže kot počasna rast rastlin ali kot pojav črnih pik na listih.

 

Pomanjkanje kalcija
Pomanjkanje kalcija

 

BOR – Bor igra pomembno vlogo pri številnih funkcijah v rastlinah. Pomemben je za hormonsko aktivnost  v rastlinah, za transport hranil, za boljši sprejem kalcija in za boljše cvetenje. Pomanjkanje bora je povezano z manjšo količino cvetnega prahu, deformacijo vršičkov in poškodbami konic korenin. Zelo je razširjeno v bazičnih tleh, kjer je izkoristek bora zelo nizek. Tipičen primer pomanjkanja bora je gnitje cvetače, brokolija ali »romanesca«. Pomanjkanje bora se lahko pokaže v odpadanju cvetov, listi postanejo drobljivi, debelejši in bolj zviti. Pri gnojenju z borom moramo biti previdni, saj že rahlo povečane količine tega mikroelementa lahko poškodujejo rastline.

 

Pomanjkanje bora
Pomanjkanje bora

 

BAKER – igra pomembno vlogo pri metabolizmu dušika in se zato običajno nahaja v bližini koreninskega sistema. Je sestavni del nekaterih encimov in encimskih reakcij. Pomanjkanje bakra se pokaže na robovih mladih listov v obliki rumeno rjavih okroglih nekroz, v venenju in sušenju cvetnih nastavkov. Manjša je tudi odpornost rastlin na patogene glive.

 

Pomanjkanje bakra
Pomanjkanje bakra

 

CINK – je potreben za tvorbo encimov in encimskih reakcij. Je pomemben element za hormonsko aktivnost, za nastanek beljakovin in uporabo ogljikovih hidratov. Pomanjkanje cinka lahko privede do pomanjkanja železa. Pomanjkanje cinka se na listih pokaže v obliki kloroze na listih, listi se slabše razvijajo in so manjši, prav tako so pa tudi krajši internodiji.

 

Pomanjkanje cinka
Pomanjkanje cinka

 

MAGNEZIJ – kot mikroelement igra pomembno vlogo v procesu fotosinteze pri tvorbi klorofila in pri razvoju semen. Potreben je za tvorbo klorofila, encimsko aktivnost in uporabo ogljikovih hidratov in maščob. Običajno ga vnašamo v tla v obliki magnezijevega sulfata. Pomanjkanje magnezija pomeni, da rastline težje prenašajo stresne situacije, kot so suša, mraz in bolezni. Pomanjkanje magnezija se na starejših listih rastlin odraža kot razbarvanje med listnimi žilami.

 

Pomanjkanje magnezija na listih paradižnika
Pomanjkanje magnezija na listih paradižnika

 

MANGAN – je potreben element za fotosintezo, celično dihanje in uporabo dušika. Pomanjkanje mangana se pokaže na listih, ki postanejo beli in odpadejo. Lahko se pojavijo tudi rjavi, sivi ali črni madeži na listih. Pomanjkanje mangana je najbolj prisotno v alkalnih tleh. Odraža se tudi v nižjih pridelkih in slabši kalivosti semena.

MOLIBDEN – je pomemben element pri sintezi beljakovin. Je sestavina encima, ki pretvori dušik dostopen rastlini. Potrebujejo ga tudi bakterije, ki vežejo dušik v korenine. Pomanjkanje molibdena se kaže v prenehanju rasti in v klorotično zvitih listih. Podobni znaki se na rastlinah pojavijo tudi v primeru pomanjkanja kobalta.

SILICIJ – najdemo ga v celičnih stenah rastlin. V primeru pomanjkanja silicija so celične stene v rastlini tanke in tudi bolj propustne za insekte ter manj odporne na temperaturne spremembe.


 

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo,  Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica


Viri:

https://www.organicsnutrients.com/simptomi-pomanjkanja-hranil-pri-rastlinah/

Mihelič R. …(et. al.). 2010. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. MKGP. Ljubljana.

Znaor D.. 1996. Ekološka poljoprivreda. Zagreb.

Marzadori C.. 1992. Microelementi in agricoltura. Edagricole – Edizioni agricole. Bologna.

Slika koruza_foto_canva

NAMAKANJE KORUZE (2. del)

Koruza je še vedno najpomembnejša poljščina s katero pridelamo največjo količino zrnja in silaže oz. energije za živali na ha. Vedno pogostejša sušna obdobja med rastno dobo koruze njen pridelek zmanjšujejo, vendar si kljub temu živinorejske kmetije težko predstavljajo ekonomično rejo brez koruze za zrnje in silažo. Pridelki koruze na Primorskem zaradi vse pogostejših sušnih obdobij zelo nihajo in so zelo nepredvidljivi. Živinorejske kmetije so prisiljene zaradi tega zmanjšati obremenitev živali/ha, saj nobena kmetija ne more prehraniti več kot 1GVŽ/ha. Vsakoletno nihanje pridelka koruze zaradi sušnih razmer, živinorejske kmetije rešujejo s povečanjem površin pod koruzo, kar pa povečuje stroške. Živinorejske kmetije z možnostjo namakanja svojih površin, lahko bolj načrtno pridelujejo poljščine in tudi na manj površinah pridelajo zadostne količine za svoje potrebe.

Pridelki koruze so negotovi predvsem na lahkih in srednje lahkih peščenih tleh, kjer so na Primorskem opustili pridelavo koruze že v 90- ih letih po izredno sušnih letih 1992, 1993 in 1994. Kljub prilagoditvam tehnologije pridelave v vsakoletnih sušnih razmerah, pridelek koruze ni bil ekonomičen in tudi zamenjava koruze s sirkom za zrnje, ni prinesla boljšega rezultata. Kmetije so počasi opustile živinorejo in za koruzo neprimerna zemljišča zatravila, zasadila z vinsko trto oz. v Slovenski Istri z oljkami.

Koruza porabi v rastni sezoni okrog 600 - 800 l vode/m2, največ pa v obdobju od cvetenja do mlečne zrelosti. Za rast koruze je najodločilnejša dobra preskrba z vodo v času vznika, najbolj pa v fazi  metličenja, svilanja in oploditve kot je razvidno iz spodnje slike. Pred cvetenjem suša povzroči zmanjšanje višine rastlin in slabšo zasnovo storža, v cvetenju pa slabšo oploditev ali celo jalovost rastlin. V času vznika koruze imamo tudi na Primorskem v nekaterih letih sušne razmere, vendar večina pridelovalcev takrat ne izvaja namakanja, saj so običajno obdobja brez dežja kratka.

Občutljivost koruze na sušni stres glede na fazo rasti in potrebe po namakanju
Slika 1: Občutljivost koruze na sušni stres glede na fazo rasti in potrebe po namakanju (Vir: FAO, 1998)

 

Potreba koruze po vodi je največja ravno v poletnem času, ko imamo običajno suho in vroče vreme. Čas  od začetka julija do konca avgusta je tudi najpogostejši čas, ko je potrebno koruzo namakati. Na praktično izvedbo namakanja vplivajo vremenski dejavniki, ki smo jih opisali v prejšnjem prispevku: padavine, evapotranspiracija oz. izhlapevanje vode iz tal in rastlin (temperatura, zračna vlaga, sončno sevanje in veter) in seveda stanje rastlinam dostopne vode v tleh (vlažnost oz. suhost tal). Na potrebe rastlin za vodo vpliva velikost rastline in faza razvoja rastlin (koeficienti rastline (kc), kot vidimo na sliki.

Ko nastopi obdobje brez dežja, je potencialno izhlapevanje vode iz tal in rastlin v vročih poletnih dneh z blagim vetrom (Bilje) tudi do 7mm ali l vode na m2. Iz tal v tednu dni lahko izgubimo kar 49 l/ m2 vode. Vodna bilanca v tleh postaja negativna, tla se sušijo in rastlinam začne primanjkovati razpoložljive vode v tleh. Prihaja do vodnega stresa rastlin, ki se kaže v zvijanju listov preko dneva in začetku sušenja spodnjih listov. Namakanje moramo začeti preden opazimo vodni stres. Odločitev o začetku namakanja je zelo odvisna od kvalitete tal oziroma njihove sposobnosti za zadrževanje vode v tleh (tip, struktura in globina tal, % humusa,..). Za natančno določitev potreb po namakanju moramo opraviti analizo tal na vodno zadrževalno sposobnost, ki je v različnih tleh zelo različna.

Logično je, da je koruza na m2 v času oploditve večja porabnica vode kot trava zato, je tudi količina porabljene vode večja. Primer: V času svilanja koruze (npr. 15. julij) je potencialna evapotranspiracija (ETo) v Biljah pri Novi Gorici 7 mm/m2, koeficient koruze (Kc) v tem času je 1,3 (Izračun: 7mm/m2 x 1,3 = 9,1 mm vode/m2). Iz posevka koruze v času oploditve lahko izgubimo tudi 9,1 l vode na m2 oz. 63,7 l vode/teden. Izhlapelo vodo moramo nadoknaditi z namakanjem, v kolikor ni dežja, če želimo ohraniti primerno vlago v tleh. Padavine do 5 mm se v bilanci ne upoštevajo, ker izhlapijo, večje padavine se odštejejo od izračunane količine. Npr. če pade 23,7 l/m2 dežja je potrebna količina vode za namakanje v zgornjem primeru 40 l/m2 oz. 400 m3 vode na ha.

V sušnih letih je cena koruznega zrnja in  krme precej višja, kot običajno. Izkušnje kažejo, da se namakanje koruze še kako izplača. Povečanje pridelka na namakanih površinah je očitno, kar lahko vidimo tudi v spodnji preglednici. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije vsako leto izvajamo sortne poskuse s koruzo na 2 lokacijah (Ustje, Miren). Na obeh lokacijah posejemo enake hibride koruze, na lokaciji Miren je poskus tudi namakan. Namakanje se zaradi tehničnih težav ni vedno izvajalo dosledno kot bi bilo strokovno pravilno, vendar je povečanje pridelka kljub temu očitno.

 

Preglednica 1: Poprečni pridelek dveh poskusov z enakimi koruznimi hibridi posejanimi na Ustjah pri Ajdovščini (nenamakano) in v Mirnu (namakano) v letih od 2017 do 2021 (Vir: KGZS Zavod GO, KIS)

Število hibridov/leto

Ustje NENAMAKANO t/ha

Miren NAMAKANO t/ha

Povečanje pridelka v t/ha

Pridelek Miren v % glede na Ustje

Opombe*

2017

24 hibridov

4,11

12,11

8,00

295 %

Suša od 15.7.-1.9. (4x namakano)

2018

11 hibridov

8,19

13,75

5,56

168 %

3x namakano

2019

11 hibridov

6,92

9,94

3,02

143 %

2x namakano,  (začetek prepozen)

2020

11 hibridov

8,17

11,79

3,62

144 %

3x namakano

2021

11 hibridov

7,36

9,12

1,76

124 %

1x namakano (zmanjkalo vode)

Povprečje

6,95

11,34

4,33

175 %

 

*namakanje ni bilo strokovno izvedeno, večkrat je bilo prepozno glede na potrebe

 

Pri primerjavi pridelkov lahko vidimo, da se je z namakanjem pridelek povečal povprečno za 75 %  oz. za 4,33t/ha zrnja. Izstopa leto 2017, ko je bilo ob pravilnem namakanju in zelo sušnih razmerah od oploditve naprej povečanje pridelka kar za 3 x.

Posevke koruze, ki jih namakamo z bobenskimi namakalniki (rolomati) z razpršilci je potrebno namakati s 25  - 40 mm ali l/m2 vsak teden ali pogosteje glede na izračunano količino. Večje količine vode pri enkratnem namakanju so nezaželene, ker preveč zbijejo tla in poškodujejo liste in povzročijo izpiranje hranil, predvsem dušika. Pri namakanju moramo paziti tudi na temperaturo vode, ki ne sme biti bistveno hladnejša od temperature listov (namakamo ponoči ali zgodaj zjutraj). Namakanju v času cvetenja koruze se izogibamo. Potrebno ga je izvesti v začetku cvetenja oz. metličenja in svilanja, saj voda izpira cvetni prah in lahko poškoduje svilo, kar povzroči slabšo oploditev. Višja zračna vlaga v posevku koruze tudi pripomore k boljši oploditvi. Namakanje nadaljujemo po končani oploditvi. Med namakanjem preverjamo nastavitve rolomata in delovanje razpršilcev, saj okvare ali padec pritiska lahko povzroči škodo na koruzi.

Namakanje koruze z bobenskim namakalnikom (rolomatom)
Slika 2: Namakanje koruze z bobenskim namakalnikom (rolomatom)

 

Krizne razmere na svetovnem trgu z energenti in hrano so povečale cene pridelanega koruznega zrnja in drugih poljščin, kar spodbuja kmete k večji pridelavi in povečanju pridelkov. Optimiziranje pogojev za rast koruze z namakanjem k večjim, stabilnim in zanesljivim pridelkom gotovo najbolj pripomore.

 

Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr. – svetovalka specialistka za poljedelstvo

 

VIRI:

Černe M., Ptuj 2019; Tehnološka navodila za namakanje

Majer D. et all, MKGP 2014; Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva suše

MKGP 2008; Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo

FAO, Rim 1998; Crop evapotranspiration - Guidelines for computing crop water requirements, irrigation and drainage paper 56; http://www.fao.org/docrep/X0490E/X0490E00.htm

Kolmanič A. et all, KIS; Rezultati preizkušanja hibridov koruze za zrnje in silažo v letih 2017 - 2021

 

Slika psenica

UVOD V NAMAKANJE POLJŠČIN (1. del)

Podnebne spremembe s pogostejšimi sušnimi obdobji vedno bolj vplivajo na zmanjšanje pridelave poljščin in na nepredvidljivost njihove pridelave brez možnosti namakanja. V Vipavski dolini ugotavljamo, da v zadnjih 30 letih težko najdemo leto, kjer smo dosegli polne pridelke poljščin tudi brez namakanja. Pomanjkanje vode najbolj prizadene kulture, ki so na njivah preko poletja, kot so koruza, krompir, soja, krmni grah, pa tudi sončnice. Ozimna in jara žita pa najbolj prizadenejo suše v času razraščanja v marcu, pa tudi prisilno dozorevanje zaradi suše v juniju in juliju. Namakani posevki nam zagotavljajo stabilen kakovosten pridelek, ki omogoča zanesljivejše doseganje načrtovane višine pridelkov.

V poljedelstvu se lahko uporabljajo vse razpoložljive tehnologije namakanja: kapljično namakanje, pivot sistemi, bobenski namakalniki (rolomati) ter namakanje z razpršilci oz. mikrorazpršilci. Za kulture sejane v vrste se zaradi učinkovitejše in manjše porabe vode tudi v poljedelstvu že uporablja tudi kapljično namakanje (hmelj, buče, sladka koruza), razpršilce uporabljamo pri pridelavi krompirja, bobenske namakalnike pa pri pridelavi koruze, pšenice, krompirja in sladkorne pese.

Voda v tleh je nepogrešljiva za rast rastlin. Nahaja v talnih porah in vpliva na biološke, fizikalne in kemične procese v tleh. Rastline lahko črpajo hranila in vodo preko korenin samo v obliki talne raztopine. Gnojila, ki jih potrosimo po tleh ali zadelamo v tla, lahko koristijo rastlinam samo, če se raztopijo v vodi in pridejo v območje korenin. Nekatera hranila so takoj dostopna rastlinam, večina pa jih morajo razgraditi še mikroorganizmi, ki so v tleh. V suhih tleh brez vode, prehrana rastlin ni mogoča. Voda vpliva tudi na temperaturo in zračnost tal ter mikrobiološko aktivnost, zato je voda ključni dejavnik rodovitnosti tal.

Namakanje je odvisno od lastnosti tal, vremenskih razmer in kmetijske rastline. Talno-hidrološke lastnosti določata vodno - zadrževalna sposobnost tal in infiltracijska sposobnost. Tla so trifazni sistem, ki ga sestavljajo trdni delci različnih velikosti (melj, glina, pesek), plini (zrak) in tekočine (voda). Težja tla z več glinasto - meljastih delcev vežejo več vode kot npr. lahka tla z veliko peščenih delcev. Na akumulacijo vode v tleh močno vpliva tudi struktura tal in prisotnost organske snovi oz. humus.

Ko so vse talne pore zapolnjene z vodo, so tla zasičena, govorimo o polni vodni kapaciteti. Voda iz velikih por odteče po nekaj dnevih, odvisno od tipa tal, iz lahkih tal po 1 dnevu, iz težkih tal v 3 dneh. To je t.i. gravitacijska voda, ki za rastline ni pomembna, napaja pa podtalnico. Takrat pride namesto vode v makropore zrak. Ko odteče gravitacijska voda, pridemo do vode, ki je pomembna za rast in razvoj rastlin. Ta voda je (odvisno od oddaljenosti od talnega delca) z večjo ali manjšo silo vezana na talne delce in se imenuje »rastlinam dostopna voda«, točka ko nastopi, pa poljska kapaciteta tal. Nikoli ne namakamo preko točke poljske kapacitete, saj ta voda odteče, ne da bi koristila rastlinam. Pretirano namakanje povzroči tudi nepotrebno izpiranje hranil v podtalnico in negativno vpliva na rodovitnost tal in kvaliteto pridelkov.

Rastline črpajo iz tal vodo z raztopljenimi hranilnimi snovmi na osnovi razlik v tlaku celičnega soka (sesalna moč korenin). Največjo sesalno moč korenin doseže rastlina tik pred venenjem, povprečno se giblje od 10 do 30 barov pri kulturnih rastlinah. Za rastline razpoložljiva voda se tako v tleh nahaja med poljsko kapaciteto in točko venenja, kar je za rast rastlin najugodneje. Vodna kapaciteta tal je odvisna od strukture, teksture, prisotnosti organske snovi v tleh in kemijskih lastnosti. Okvirne količine rastlinam dostopne vode v tleh se gibljejo od 25 do 100 mm/m2 tal pri lahkih tleh, od 100 do 175 mm/m2 tal pri srednje težkih tleh in od 175 do 250 mm/m2 tal pri težkih tleh. Podatki o kapaciteti tal za zadrževanje rastlinam dostopne vode so v pedološki karti na voljo za vse katastrske občine v Sloveniji. Z namakanjem omogočimo, da so tla vedno optimalno vlažna.

Razpoložljivost vode v tleh in njena dostopnost za rastline
Slika 1: Razpoložljivost vode v tleh in njena dostopnost za rastline (Vir: Gary B. 2016)

 

Za namakanje kmetijskih zemljišč je pomembna tudi stopnja infiltracije vode v tla ali vpojna sposobnost tal. Pomembno je, da pri dnevnih obrokih namakanja ne presežemo stopnje infiltracije, saj s tem uničujemo strukturo tal (erozija) in vplivamo na izpiranje hranil ter trošimo preveč vode. Voda pronica hitreje v peščena, lahka tla kot v glinasta, težka tla in tudi hitreje v suha kot mokra tla. Stopnja infiltracije tal je odvisna od teksture in strukture tal, vsebnosti vode v tleh, zbitosti tal in ujetega zraka v tleh ter vsebnosti humusa. Infiltracijsko sposobnost tal izražamo v mm/uro. Če je ta vrednost manjša kot 15 mm/h govorimo o nizki infiltracijski sposobnosti tal, vrednost od 15 do 50 mm/h pomeni zmerno in vrednost nad 50 mm/h visoko infiltracijsko sposobnost tal.

Odločitev za začetek namakanja je odvisna od količine padavin, od količine izhlapele vode iz tal in rastlin (potencialna evapotranspiracija - ETo), koeficienta rastline (Kc) in od razpoložljive vode v tleh (poljska kapaciteta tal za vodo -Pk).

Koeficienta rastline (Kc) izraža potrebo po vodi v posameznih razvojnih fazah posameznih rastlin (vznik, začetna rast, cvetenje, zorenje) in trajanju razvojnih faz v dnevih. Za ta izračun potrebujemo podatek o referenčni dnevni evapotranspiraciji (ETo), ki jo merijo na aktivno rastoči travi dnevno na vseh glavnih meteoroloških postajah Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), kjer dobimo podatke za našo lokacijo. Povprečno evapotranspiracijo v mm/dan pomnožimo s koeficientom rastline v ustrezni fazi rasti in dobimo skupno izhlapevanje oz. porabo vode pri določeni kulturi kot je prikazano v preglednici 1.

 

Preglednica 1: Primer izračuna skupne potencialne evapotranspiracije za koruzo (Vir: M. Černe)

KORUZA

1. faza

2. faza

3. faza

4. faza

Skupno

trajanje v dnevih

20

50

60

30

 

koeficient koruze po razvojnih fazah – Kc

0,40

0,80

1,15

0,70

 

ETo (referenčna evapotranspiracija) v mm/dan

3,2

4,0

5,1

2,8

 

ETc (potencialna evapotranspiracija) v mm

26

160

352

60

598

 

Skupna potencialna evapotranspiracija (ETc) v mm v našem primeru znaša 598 mm za koruzo. Od te vrednosti moramo odšteti še padavine v mm, da dobimo poenostavljen izračun skupne potrebne količine vode, ki jo moramo dodati rastlinam v posameznih obdobjih z namakanjem.

Za spremljanje in kontrolo rastlinam dostopne vode v tleh uporabljamo tenziometer, ki meri silo s katero je voda vezana v tleh. Višja, ko je sila vezave vode v tleh, bolj so tla suha. V zadnjem času se za merjenje vlage v tleh uporabljajo  elektronski merilniki za daljinsko zaznavanje.

Za pomoč bolj strokovnemu namakanju bi bilo nujno, da bi vsaj za namakalna območja v Sloveniji zaživel agrometeorološki informacijski sistem, ki bi kmetovalcem nudil napoved namakanja, za kar že obstajajo računalniški modeli in podatki (ARSO, BF), potrebno je le nekaj sodelovanja med različnimi javnimi inštitucijami.

 

Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr. – svetovalka specialistka za poljedelstvo


VIRI:

Černe M.; Ptuj 2019, Tehnološka navodila za namakanje

Majer D. et all, MKGP 2014; Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva suše

MKGP 2008; Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo

Novak Z.; Bled 2008, Možne rešitve za prilagajanje poljedelskih kultur podnebnim spremembam

 

Slika namakanje_spargljevih_nasadov_preko_razprsilcev

NAMAKANJE ZELENJADNIC (2. del)

Zelo pomembno je, da ves čas pridelave skrbimo za zadosten vnos organske snovi v tla, tako pri osnovnem gnojenju pred presajenjem sadik, kot tudi v času dognojevanja sadik zelenjadnic pred prvim in drugim okopavanjem oziroma rahljanjem medvrstnega prostora. Zadovoljive količine humusa v tleh namreč zelo ugodno delujejo na strukturo tal, na zračnost v tleh, na razvoj koreninskega sistema rastlin, bolje se veže voda v tleh, hranila se bolje vežejo na strukturne skupke in se počasi sproščajo ter jih rastline nemoteno črpajo preko celega razvojnega ciklusa.

ČEBULA

Faze rasti in razvoja čebule so naslednje: 1. faza je začetna in traja 15 dni, 2. faza je vegetativna in traja do 30 dni, 3. faza je generativna in traja do 100 dni ter 4. faza, ki je faza zorenja pa 40 dni. Čebula je najbolj občutljiva na pomanjkanje vode v fazi formiranja in hitre rasti čebulic, to je od 50 do 70 dni po sajenju čebulčka. Tudi začetna faza je dokaj občutljiva na pomanjkanje vlage, a takrat je običajno v naših razmerah še dovolj vlage v tleh. Manj občutljivi obdobji glede vlage v tleh sta vegetativna faza rasti in obdobje zorenja čebulic.

Čebula zahteva redno in zmerno namakanje, običajno je za naše razmere primerno namakanje na 2 do 4 dni, odvisno od tal in vremenskih razmer. Z namakanjem čebule moramo prenehati vsaj 15 - 20 dni pred pobiranjem pridelka. Pravočasno namakanje preprečuje pokanje čebulic. Načrtovanje in izvedba namakanja čebule odločilno vplivata na visok in kakovosten pridelek čebule, oblike čebulic ter sposobnost skladiščenja čebule. Prekomerno namakanje povzroča erozijo tal, bolezni, slabšo skladiščno sposobnost čebule, dodatne stroške za porabo vode in energije, izpiranje hranil in povečanje potreb rastlin po dušiku.

KORENJE

Korenje se namaka pogosto preko razpršilcev pri nizkem tlaku. Poskrbeti moramo za uravnoteženo namakanje. Le za uravnoteženim namakanjem rastlin lahko zagotovimo redne in kakovostne pridelke. Ob pomanjkanju vlage korenček slabše in neenakomerno kali. Če primanjkuje vlage že v zimskem času namočimo korenček z obrokom 20 do 30 mm. Potem mora biti korenček stalno dobro preskrbljen z vodo v fazah debelitve in rasti korena, manj namakamo v zadnji fazi pred spravilom pridelka. Korenček mora rasti hitro in brez prekinitev. Če je vode preveč v zadnji ali predhodnih fazah, koreni pokajo, ponovno se začne rast listov, kar zmanjša velikost korenov, vsebnost sladkorja in karotenov. Poveča se tudi tveganje za bolezni.

SOLATA

Namakanje solate (tudi blitve, špinače, radiča,…) se priporoča s pomočjo kapljičnih sistemov namakanja ali pa, v kolikor pridelujemo rezivko, s pomočjo mikro razpršilcev. Pomemben čas za namakanje je do ukoreninjanja sadik in tudi ves čas rastne dobe morajo biti tla v pridelavi solatnic enakomerno in uravnoteženo namočena. Pri pridelavi solate na prostem pa je namakanje  odvisno od padavin in tudi drugih faktorjev: tipa tal, priprave zemljišča, poljske kapacitete tal za vodo, izhlapevanja, pokritosti tal (uporaba zastirk), zračne vlage, intenzivnosti vetrov, prisotnosti oblakov,…….Solata zahteva od 230 do 350 mm vode, odvisno od klimatskih razmer. Stalna oskrba z vodo je ključna za dober pridelek solate. Takoj, ko se izsuši zgornjih pet centimetrov tal, pričnemo z namakanjem solate. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal. Za solato je zaradi plitvega koreninskega sistema potrebno vzdrževati nivo vlage na 80 do 90 % poljske kapacitete. Solata mora imeti stalno zmerno vlažna tla predvsem pri setvi ali po presajanju sadik ter v fazi formiranja glavic, če gre za glavnato solato, previdni moramo biti v zadnji fazi pred spravilom. Prekomerno namakanje poveča tveganje za bolezni solate. Pri pridelavi solate na lahkih tleh je potrebno solato namakati praktično vsak dan, na težjih tleh na 2 - 3 dni.

FIŽOL

Fižol ima tri pomembne faze rasti, ko je potreba po vodi večja, to je začetek cvetenja, dva do tri tedne kasneje, pri formiranju strokov in največ pri formiranju zrnja. Fižol namakamo predvsem do cvetenja in po njem, v času med cvetenjem pa pazimo, da ne namakamo po rastlinah. Primeren je kapljični sistem namakanja. Potreba po vodi je torej odvisna od intenzivnosti rasti, v začetni fazi so potrebe manjše, čeprav je potrebno dovolj vlage že za samo kaljenje, v nasprotnem se deformirajo generativni deli kalečega zrna, kar vpliva na manjši nastavek cvetov. Zalivamo, če so takrat visoke temperature in veliko vetra, ki izsuši vrhnjo plast. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za gojenje fižola je optimalna vlaga od 60 do 75 % poljske kapacitete tal za vlago, optimalna zračna vlažnost pa 65 do 80 % relativne vlage zraka Za dobre pridelke mora biti v tleh vedno na razpolago med 70 in 90 % poljske kapacitete za vodo. Če vlažnost tal pade pod 60 % kapacitete tal za vodo, odpadejo cvetovi in mlado stročje.

ZELJE (KAPUSNICE)

Namakamo preko razpršilcev, lahko pa tudi preko kapljičnih sistemov namakanja, kar je še bolj priporočljivo, saj na ta način lahko bistveno zmanjšamo omočenost listov in s tem tudi pojav prvih znakov bolezni. Zelje je najbolj občutljivo na pomanjkanje vlage v tleh po presajanju in ves čas tvorjenja in polnjenja glav. Večje količine vode so potrebne do pričetka formiranja glavic, kasneje pa nekoliko nižje. Pogoste so izgube pridelka že ob presajanju, ko zaradi suše in vročine mnogi pridelovalci čakajo na prvi dež za presajanje, ne glede na to, da so sadike že primerne. Presajanje prestarih sadik kapusnic pomeni ob vseh nadaljnjih pravilnih agrotehničnih ukrepih za 10 % in več nižji pridelek. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za zelje s kratko in srednje dolgo vegetacijsko dobo je potrebno vzdrževati nivo vlage na 60 do 70 % poljske kapacitete, za pozne sorte pa 70 do 80 %. Med oblikovanjem glave, ko zelje začne liste zavijati v glavo, potrebuje zelje tudi 85 do 90 % relativne zračne vlage. Zato zelje namakamo z razpršilci, tako povečamo tudi zračno vlago. Zadostna in enakomerna oskrba z vodo je bistvena za doseganje obilnih pridelkov pa tudi za intenziven razvoj. Če suša traja dalj časa, začno spodnji listi odmirati. Po presajanju sadik se namoči zelje z obrokom 15 do 30 mm. Po tem se počaka 10 do 15 dni, da se sadika dobro ukorenini. Zelje namakamo pri ranih sortah na 15 dni, pri poznih sortah na okrog 10 dni, odvisno od sorte zelja, talnih lastnosti in vremenskih razmer. Prenizka vlažnost tal vpliva na počasnost formiranja glav, ki ostanejo manjše in mehkejše. Če so tla suha, potem pa se jih obilno namoči, pride do pokanja glavic zelja, ki so slabše kakovosti in imajo nižjo tržno ceno. Zelje običajno namakamo od 3 do 8 krat v sezoni, odvisno od količine in razporeda padavin.

ŠPARGELJ

  1. APRIL – MAJ: le interventno, če je skrajno potrebno, v primeru, če nastopijo daljša obdobja brez padavin.
  2. JUNIJ: po končanem pobiranju špargljevih poganjkov, ko so rastline visoke 60 – 80 cm namakamo večkrat, kar je odvisno od količine padavin v tem obdobju.
  3. JULIJ – AVGUST – SEPTEMBER: priporočila za peščena tla: 200 – 250 m3 vode /ha.
  4. Okvirna dnevna potreba po vodi je 3 – 4 mm na dan.

PRIMER za hiter izračun:

  • Peščena tla, 4 mm dnevno,
  • Potrebe za ta tip tal: 200 – 250 m3 vode /ha = 20 – 25 mm,
  • Čas namakanja (20 – 25):4 = 5 – 6 dni. Torej na 5 – 6 dni namočimo tla s 4 mm vode in dobimo porabo: 40 m3 vode/ha x 6 = 240 m3 vode /ha.

 

Slika 1: Namakanje špargljevih nasadov preko razpršilcev
Slika 1: Namakanje špargljevih nasadov preko razpršilcev

 

Pripravila:

Jana Bolčič, univ.dipl.inž.agr. – svetovalka specialistka za zelenjadarstvo


VIRI:

Kapusnice (Černe, M., Ljubljana 1998).
Tehnologija pridelave zelja (KGZS, Ljubljana 2018).
Zelenjavni vrt (Pušenjak, M., Kmečki glas, Ljubljana 2018).
Tehnološka navodila za pridelavo fižola (KGZS, Ljubljana 2018).
Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave (MKGP, Ljubljana 2021).

Slika prsenje_plodovk_v_plastenjaku_preko_mikro_razprsilcev

NAMAKANJE ZELENJADNIC (1.del)

V zadnjih letih opažamo, da so vremenske spremembe tiste, ki najbolj vplivajo na potek pridelave zelenjave. Predvsem zaradi daljših, sušnih obdobij brez padavin. Pomanjkanje vode v poletnem času je veliko. Problem nastane v juliju in avgustu mesecu, ko še poteka pridelava plodovk in bučevk. V tem času pa poteka tudi pridelava sadik kapusnic in solatnic, ki jih presajamo v drugi polovici avgusta in v začetku septembra za jesensko - zimske termine pridelave, tako v plastenjakih, kot na prostem.

Tehnologija pridelave plodovk in bučevk običajno poteka na dvignjenih gredicah, prekritih s črno ali rjavo folijo in opremljenih s kapljično cevjo za namakanje kulturnih rastlin. Izhlapevanje vode je zaradi visokih temperatur bolj izrazito v poletnih mesecih (tudi do 7 l vode/m2), zato priporočamo namakanje plodovk in bučevk tudi v sredini dneva, da nekoliko ohladimo zemljo in omilimo vpliv visokih temperatur.

Po sajenju zelenjadnic je namreč nujno potrebno redno namakanje posajenih površin, da se sadike lepo ukoreninijo. Namakanje kapusnic in čebulnic v jesenskem terminu poteka običajno s pomočjo razpršilcev, kjer pa je poraba vode nekoliko večja kot pri kapljičnih sistemih namakanja. Kapljični sistemi namakanja so se uveljavili v namakanju plodovk, bučevk, solate,…Pri teh načinih namakanja gre za 30 – 50% manjšo porabo vode. Pri kapljičnih sistemih namakanja zelenjadnic je voda bolj racionalno uporabljena v območju koreninskega sistema rastlin. Pri omenjenih načinih namakanja rastlin je tudi manjše izhlapevanje vode. Priporočen obrok enkratnega namakanja je 20 mm ali 20 l/m2 njivske površine, kar pomeni optimalno namakanje, ki je seveda povezano z tudi z uravnoteženim raztapljanjem hranilnih snovi v tleh, ki jih potem rastline koristijo preko vode. Pri namakanju z razpršilci se voda agresivno premika, vteka, odteka, se izpira in odriva zrak in hranilne snovi. Pri kapljičnem namakanju pa se voda počasi premika, vpija se v obliki čebule, zrak in hranilne snovi pa ostanejo v območju koreninskega sistema. Povprečna učinkovitost namakanja je pri razpršilcih 60 – 80 % medtem, ko je pri kapljičnih sistemih namakanja bistveno večja, to je 95 %.

Pomembne fenofaze (razvojni stadij) v namakanju zelenjadnic so:

0          setev, sajenje (do vznika oz. prijema sadik)

1          ozelenitev, razvoj prvih pravih listov

2          začetek intenzivne rasti in razvoja posevka

3          začetek zavijanja glav, debeljenje korenov, razvoja plodov

4          prehod v tehnološko zrelost, postopno spravilo pridelka

V poletnem času, to je v času izredno visokih temperatur, si lahko v plastenjakih pomagamo z učinkovitim prezračevanjem plastenjakov (tudi s pomočjo ventilatorjev). Lahko pa posebno pasto, ki je narejena iz naravnih voskov, razredčimo z vodo in poškropimo folijo ter tako ustvarimo vsaj 30 % senčenje plastenjakov. Pomagamo si tudi tako, da pod strop plastenjakov namestimo mini razpršilce, s katerimi v zgodnjih jutranjih urah orosimo rastline.

Slika 1: Pršenje plodovk v plastenjaku preko mikro razpršilcev, ki so nameščeni pod strop plastenjaka
Slika 1: Pršenje plodovk v plastenjaku preko mikro razpršilcev, ki so nameščeni pod strop plastenjaka

 

PARADIŽNIK (PLODOVKE)

Paradižnik je ena naših najbolj razširjenih zelenjadnic. Rastna doba paradižnika je od 90 do 150 dni in je nevtralen glede dolžine dneva. Optimalna dnevna temperatura za rast je od 18 – 25 °C in nočna od 10 – 20 °C, je zelo občutljiv na zmrzal. Paradižnik dobro uspeva na različnih tleh, najbolj mu odgovarjajo lahka, dobro odcedna meljasta tla s pH 5 – 7. Paradižnik spada med kulture, ki potrebuje zmerno vlažnost tal in zraka. Faze rasti in razvoja so pri paradižniku naslednje: začetna faza (30 dni), vegetativna faza (40 dni), generativna faza (45 dni) in zrela faza (30 dni). Paradižnik ima dokaj globok koreninski sistem, v globokih tleh lahko seže do 1,5 m in doseže maksimalno globino koreninskega sistema v 60 dneh po presajanju. Paradižnik je najbolj občutljiv na pomanjkanje vlage v tleh v fazah cvetenja in nastavka plodov, takrat mora biti vlage dovolj, ne smemo pa namakati prekomerno, da ne izzovemo preobilne rasti listne mase in da rastlina ne odvrže popke, cvetove ali drobne plodove. Ko se začno plodovi paradižnika obarvati rdeče, zmanjšamo normo namakanja. Do cvetenja je potrebno vzdrževati vlažnost na 70 % nivoja poljske kapacitete, v času nastavka plodov pa na nivoju 80 % poljske kapacitete tal za vodo. Če pade pod ta nivo, se pridelek začne zmanjševati. Najprimernejša tehnologija namakanja paradižnika je kapljično namakanje, s katerim lahko dovajamo vode kadarkoli, da ne pride do rastlinskega šoka zaradi stika hladne vode s segreto rastlino, obenem pa s tem preprečujemo tudi razvoj glivičnih bolezni. Kapljični sistem dela pod manjšim delovnim pritiskom (0,5 do 2,0 bara), zato z uporabo kapljačev ne uničujemo strukture tal, manjše je tudi izhlapevanje in nižji strošek porabe energije. Priporočena je tudi uporaba fertigacije. Za praktično namakanje je pomemben obrok in začetek namakanja. Obrok namakanja je količina vode, ki se doda z enim namakanjem (m3/ha ali mm) in je odvisen od vrste in tipa tal. Začetek namakanja določimo s pomočjo merilcev vlage v tleh ali s praktičnim »prstnim« preizkusom na podlagi lastnih opazovanj in izkušenj pri namakanju. S površinskim kapljičnim namakanjem je pridelek paradižnika večji za 30 do 35 %, s subirigacijo (kapljično namakanje, kjer so cevi zakopane v zemlji) od 43 do 47 %.

KUMARE (BUČEVKE)

Kumare imajo zelo plitev koreninski sistem, zato so izjemno občutljive na pomanjkanje vode v tleh. Najobčutljivejše obdobje je cvetenje kumar in faza nastavka plodov. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za kumare je potrebno vzdrževati nivo vlage na 65 do 75 % poljske kapacitete. Kumare potrebujejo tudi sorazmerno visoko zračno vlago (70 - 90 %). Če je vlage v tleh dovolj, so kumare odpornejše na nižjo stopnjo relativne zračne vlage. Kumare namakamo izključno s kapljičnim sistemom, ker so kumare zelo občutljive na pojav bolezni in ker lahko s kapljičnim namakanjem skoraj dnevno nadoknadimo primanjkljaj vode v tleh. Kapljično namakanje pomeni višji pridelek, manjšo porabo vode in energije ter boljšo kakovost pridelka. Zadostna in enakomerna oskrba z vodo je bistvena za doseganje dobrega in kakovostnega pridelka kumar. Namakamo pretežno s kapljičnim sistemom in to globoko in redno. Prekomerno namakanje poveča tveganje za bolezni kumar in zmanjša kakovost plodov. Kumare zahtevajo bogata, topla in strukturirana tla, da lahko hitro razvijejo koreninski sistem, ki prodira globoko v tla, da bodo rastline lažje prenašale sušo. Tedenska norma namakanja naj bi znašala od 25 do 50 mm. Temperatura vode za namakanje ne sme biti nižja od 18 °C.

Slika 2: Kapljični sistem namakanja v pridelavi dinje
Slika 2: Kapljični sistem namakanja v pridelavi dinje

 

KROMPIR

Urnik namakanja krompirja je pri lažjih tleh 1 - 2 dni, pri težjih 3 - 4 dni. V primeru pomanjkanja vode ima krompir manjše in lažje gomolje, gomolji so slabše kvalitete. Voda za namakanje ne sme biti premrzla, da ne ohladi zemlje pod optimalno temperaturo 15 -18°C. Pridelki krompirja so pri nas z namakanjem višji za 20 – 30 % v povprečno sušnih letih in več kot 50 % višji v zelo sušnih letih. Krompir ne prenaša dobro visoke vlage v tleh in tudi ne v zraku. Suša in obilno gnojenje izzoveta preraščanje gomoljev, oziroma iz spečih očes rastejo novi gomolji; pri formiranih gomoljih se debeli lupina in pri nastopu vlažnega vremena krompir nima kam odlagati škrob, zato se formirajo novi, manjši gomoljčki na gomoljih krompirja, kar slabo vpliva na kakovost in obliko pridelka krompirja.

 

Pripravila:

Jana Bolčič, univ.dipl.inž.agr. – svetovalka specialistka za zelenjadarstvo


Viri:

Kapusnice (Černe, M., Ljubljana 1998).
Tehnologija pridelave zelja (KGZS, Ljubljana 2018).
Zelenjavni vrt (Pušenjak, M., Kmečki glas, Ljubljana 2018).
Tehnološka navodila za pridelavo fižola (KGZS, Ljubljana 2018).
Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave (MKGP, Ljubljana 2021).

Slika dognojevanje_ozimnih_zit

DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT

Ozimine, ki ste jih uspeli dognojiti v februarju, se lepo razraščajo, čeprav rast ovira pomanjkanje vlage v tleh. Suho in hladno vreme v zadnjih 2 tednih onemogoča dognojevanje preostalih ozimin, kar se kaže tudi v porumenelih posevkih zaradi pomanjkanja dušika. Težave povzroča tudi veliko zvišanje cen in pomanjkanje mineralnih gnojil na trgu. To nas lahko zelo skrbi, saj imamo na Primorskem na voljo zelo malo živinskih gnojil. Priporočamo, da pred napovedanim dežjem opravite 1. dognojevanje z dušikom (nitratna oblika dušika npr. KAN) ali vsaj porumenele posevke dognojite s tekočimi gnojili (gnojnica, razredčena gnojevka, foliarna dušična gnojila).

Posevki ozimne pšenice, ječmena in tritikale v Vipavski dolini in v Slovenski Istri so začeli z rastjo in potrebujejo za optimalen razvoj hranila, predvsem dušik. Na nedognojenih posevkih je sedaj opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kar kaže na pomanjkanje dušika (poraba rastlin, izpiranje N). Zaenkrat nismo opazili večjega pojava bolezni žit.

Priporočamo, da pred napovedanim dežjem opravite 1. dognojevanje z dušikom prednostno na porumenelih posevkih. Zaradi velikih potreb po dušiku priporočamo uporabo nitratnih oblik dušika (npr. KAN), ki takoj po raztopitvi v tleh spodbudijo rast. Na površinah, kjer je še nekaj vlage v tleh delovanje gnojil spodbudimo s česanjem posevkov, ki poleg zatiranja plevelov zadelajo tudi gnojilo. Kmetovalcem, ki imajo tekoča živinska gnojila priporočamo uporabo gnojnice ali razredčene gnojevke (1:1) v količini 10 -15 m3/ha ali uporabite tekoča folirna dušična gnojila. Ozimna žita v tem času potrebujejo dušik za rast, razraščanje in oblikovanje zasnov klasov. Dognojevanje je posebej pomembno pri redkih posevkih, kjer je število rastlin premajhno. Slabo ali nič gnojeni posevki bodo oblikovali manjše število klasov.

Več si preberite TUKAJ.  

 

Pripravila: Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.

Slika rozmarin

ZDRAVILNE RASTLINE, ZAČIMBE

Pri gojenju rožmarina, sivke, timijana, origana, žajblja in lovorja izbiramo sončne in zavetne lege.
Predhodno tudi poskrbimo, da njivo očistimo plevelov s setvijo različnih žit ali pa s kombinacijo rastlin za zeleno gnojenje (žita, križnice, metuljnice).
Na ta način prečistimo plevele, izboljšamo strukturo tal, povečamo zračnost v tleh, obogatimo tla s humusom in izboljšamo poljsko kapaciteto tal za vodo.

Zelo pomembna je izbira lege in zemljišča. Na primer - pri gojenju rožmarina, sivke, timijana, origana, žajblja in lovorja izbiramo sončne in zavetne lege. Predhodno tudi poskrbimo, da njivo očistimo plevelov s setvijo različnih žit ali pa s kombinacijo rastlin za zeleno gnojenje (žita, križnice, metuljnice). Na ta način prečistimo plevele, izboljšamo strukturo tal, povečamo zračnost v tleh, obogatimo tla s humusom in izboljšamo poljsko kapaciteto tal za vodo. Redno odstranjujemo plevele, okopavamo in rahljamo naše grede. V načrtovanju predvidimo zasaditev žive meje, ki bo našim rastlinam nudila zaščito pred vetrom in pred nizkimi temperaturami. Na ta način se tudi bolj  ohranijo vonjave aromatičnih rastlin. Večina zelišč in zdravilnih rastlin dobro uspeva pri 15 – 21 o C. Ponoči se temperatura lahko zniža za 5 o C. Prepih vpliva na rast in preživetje rastlin. Z mlačno vodo (deževnica) namakamo rastline v dopoldanskem času. Večja pazljivost je potrebna pri gojenju začimb v loncih, ker se substrat hitreje izsuši. Jeseni namakamo le, če je zemlja suha. Sejanci potrebujejo vsakodnevno namakanje. Sejemo lahko: enoletnice: bazilika, janež, koprc, kamilica, koriander, ognjič, vrtni šetraj,…; dvoletnice: kumina, peteršilj, zelena; trajnice: origano, drobnjak, izop, kamilica, komarček, luštrek, slez, majaron, žajbelj, sivka,…..S potaknjenci, z delitvijo in z grebeničenjem lahko razmnožujemo majaron, pehtran, rožmarin, sivko, timijan, žajbelj,….Poznamo zelene, delno zelene in olesenele potaknjence. Zelene narežemo zgodaj spomladi ali v poznem poletju po cvetenju. Delno zelene režemo od sredine poletja do sredine jeseni (sivka, rožmarin). Olesenele potaknjence pa režemo od sredine poletja do pozne jeseni. Potaknjence do 1/3 vlagamo v s hranili bogat substrat. Nekatere rastline lahko enostavno delimo tako, da jim odstranimo stara cvetna stebla in jih razdelimo na posamezne nove rastline, od katerih ima vsaka rastlina svoje korenine in rastni vršiček. Nato jih presadimo, gojimo in previdno namakamo, dokler se ne ukoreninijo. Primerne rastline za delitev so: pehtran, timijan, trobentica, vijolica, majaron, melisa, luštrek, travniška kamilica, drobnjak,….S koreninskimi odrezki pa najpreprosteje razmnožujemo rastline s plazečimi koreninami, kot so različne sorte mete,… Spomladi in jeseni natrgamo dele korenin z rastnimi brsti in jih posadimo 2,5 cm globoko v lonec s kompostom. Rastline kot so hren in gabez lahko razmnožujemo z narezanimi, debelimi koščki korenov. Korene narežemo na 5 – 8 cm velike kose in jih vlagamo v posode napolnjene s dobrim substratom, tik pod površjem zemlje. Z grebeničenjem vzpodbudimo rast novih rastlin. Upognemo vejo in jo na mestih delno potisnemo v zemljo ter pritrdimo, dokler ne požene novih korenin. 

 

Sivka – Lavandula spica

Je trajen polgrm, ki zraste od 60 - 100 cm visoko. Bogata je z eteričnimi olji. Cvetovi so modro vijolične barve formirani v klasastih socvetjih. Cveti junija in julija. Uspeva na sončnih rastiščih, v suhih, lahkih in apnenčastih tleh. Razmnožujemo jo s potaknjenci, tako da spomladi ali jeseni narežemo 10 - 20 cm dolge stebelne potaknjence ali pa grmičaste rastline delimo. Sadimo jo lahko na razdaljo vsaj 2 m med vrstami in do 1 m v vrsti. Sadimo na predhodno položeno folijo, pod katero položimo kapljično cev. Največ učinkovin je v cvetovih. Nabiramo jih junija in julija. Za pridobivanje eteričnega olja pa koristimo cele rastline. Čisto eterično olje je razkužilo, blago pomirjevalo, lajša pa tudi bolečine pri pikih žuželk ter manjših opeklinah. Eterično olje uporabljamo pri masažah, pri kožnih vnetjih, revmatičnih bolečinah in proti nespečnosti. V kulinariki lahko iz sivke pripravljamo kise. Uporabimo jo lahko tudi kot dišavo v džemih, sadnih solatah, mlade liste uporabljamo kot začimbo k ribjim jedem, divjačini, pikantnim omakam. V gospodinjstvu lahko uporabimo sivko za odganjanje moljev, v obliki posušenih cvetnih šopkov ali pa iz posušenih cvetov napolnjene okrasne vrečke vlagamo v omare.

 

Rožmarin – Rosmarinus officinalis L.

Zraste tudi do 2 m visoko. Je zelo aromatična rastlina, bogata z eteričnimi olji. Cveti modro, spomladi in zgodaj poleti. Uporabljamo sveže ali posušene lističe. Rožmarin poživlja kri, krepi živčevje, pomaga pri srčnih težavah, lajša glavobole, preprečuje napenjanje, pospešuje nastajanje in izločanje žolča, lajša krče prebavil, lajša izkašljevanje in čisti dihalne poti. Rožmarinovo eterično olje je uporabno za masažo pri mišičnem revmatizmu, zmečkaninah, udarninah, izpahih in mozoljasti koži. Rožmarin uporabljamo pri pripravi ribjih jedi, svinjskih pečenk, jagnjetini, v omakah in marinadah, pri pripravi enolončnic, juh, dodajamo ga tudi k pečenemu krompirju. Je odlično zelišče za zeliščno maslo, zeliščni kis in zeliščno olje. Sveže cvetove lahko potresemo na solate. Lističe pa lahko dodajmo k aromatiziranemu vinu, zeliščnim likerjem in digestivom.                        

 

Izop – Hyssopus officinalis L.

Je polgrm, ki doseže 30 - 60 cm višine, po obsegu pa se razraste do 30 cm. Stebla so spodaj olesenela, višje pa zelena. Ima temno zelene, rahlo dlakave liste, ozke in suličaste oblike. Na listnih ploskvah so žleze, ki mu dajejo značilen oster vonj, z rahlim pridihom poprove mete. Cveti od julija do septembra, s temno modrimi cvetovi. Cvetovi so lahko tudi vijolični ali beli. Ožepek so poznali že v antični dobi . Je pomembna medonosna rastlina, cvetovi močno privabljajo čebele. Posajen v vrtu odganja listne uši, kapusovega belina, polže in druge škodljivce. Sveži ali posušeni listi so uporabni v vrečkah za odganjanje moljev ali kot odvračalo za bolhe. Za zdravilne namene uporabimo cele rastline, ki jih nabiramo med cvetenjem, ker vsebujejo takrat največ eteričnega olja. Zdravilne učinkovine v ožepku olajšajo izkašljevanje pri bolezni dihal, uravnavajo delovanje želodca, pomirjajo in zmanjšujejo krče v prebavilih, čistijo kri, uravnavajo potenje in izločanje vode. Zunanje  pa ožepek uporabljamo za spiranje prask, odrgnin in podplutb. Grgramo ga pri vnetjih grla in žrela. Majhne količine svežih listov  in cvetov potresemo na solate. Dodajamo ga k mesnim in ribjim jedem, v zelenjavne juhe, omake in kuhane stročnice.

 

Citronka – Lippia citriodora

Formira grm, ki v začetku doseže 90 cm v višino, v kasnejših letih pa tudi do 2 m, odvisno od pedoklimatskih pogojev. Obseg grma je od 80 - 130 cm. Listi so pecljati, svetlo zelene barve, suličasti, dolgi 5-10 cm in široki do 2 cm. Na površini imajo dlačice in izrazito citronast vonj. Citronki ustrezajo lahka, prepustna in s hranili dobro založena tla ter sončno in toplo rastlišče. Razmnožujemo jo s potaknjenci, ki jih lahko narežemo iz matičnih rastlin. Iz citronkinih listov destilirajo močno dišeče eterično olje, ki ga uporabljamo za aromatiziranje v živilski industriji. Uporabljamo sveže ali suhe liste, ki jih sproti pobiramo. Svež čaj iz citronke pospešuje prebavo, preprečuje napenjanje in blaži krče notranjih organov ter čisti dihalne poti. Poleg okusnih in aromatičnih čajev, dodajamo drobno sesekljane mlade liste tudi hladilnim napitkom in sadnim kupam. Iz citronke pripravljamo lahko zeliščni kis in olje. V kulinariki jo uporabljamo pri pripravi ribjih jedi, perutnine, pa tudi pri pripravi gobovih jedi.

 

Pegasti badelj – Silybum marianum

Ima majhne cvetove vijolične barve ter peresno narezane liste z ostrimi, rumenimi zobci. Rastlina je po rasti podobna artičoki ali pa tudi kardiju. Že več kot 2000 let se uporablja za zdravljenje jeter. Spodbuja tudi pretakanje žolča. Grki so badelj uporabljali proti kačjemu ugrizu. Uporabljamo dozorela semena  in tudi preostale dele rastline. Kuhan badelj (mladi poganjki) pripravljamo na podoben način kot artičoko ali kardij. Pegasti badelj vsebuje veliko proteinov, linolejsko kislino in flavonoide (silimarin). Zaradi visoke vsebnosti flavonoidov je eno od najbolj učinkovitih sredstev za zaščito in proti boleznim jeter. Z uživanjem pripravkov iz pegastega badlja namreč lahko zdravimo jetra, zdravimo okvaro jeter, vzpodbujamo delovanje in pospešujemo obnovo jeter,...Uživanje pegastega badlja zdravi tudi bolezni žolča, žolčne kamne, ščiti ledvice, jetra, možgane pred toksini, nevtralizira težke kovine, kot so kadmij in druge nevarne strupe. Uporablja se ga še pri zastrupitvah z gobami in pri kačjih ugrizih (intravenozno). Stimulira tudi delovanje srca, zavira rast tumorjev, uporablja se ga tudi pri zdravljenju bolnikov okuženih z virusom HIV. Stabilizira celično maso, upočasni presnovo kalcija v telesu, ugodno deluje tudi na slabokrvnost in slabo presnovo.           

 

Timijan – Thymus vulgaris L.

Je trajen polgrmiček, ki zraste do 50 cm visoko.. Listi so majhni, zimzeleni in ob robovih zavihani. V zalistju poženejo rožnati cevtovi.Nabiramo celo zelišče, preden se popolnoma razcveti. Po prvem rezu maja in junija cveti še enkrat septembra, ko ga lahko ponovno režemo. Količina eteričnega olja  je v timijanu odvisna od sestave zemlje in podnebnih razmer. Rožnati cvetovi tvorijo klasasta socvetja. Za rast potrebuje mnogo toplote, ker je to rastlina južnih krajev. Je zelo aromatičnega vonja in nekoliko grenkega okusa. Je medonosna rastlina. Celo rastlino lahko uporabljamo kot začimbo ali kot zdravilno rastlino. Rastline žanjemo tik pred cvetenjem. Timijan prijetno diši po kafri, saj njegovi cvetovi in listi vsebujejo veliko eteričnega olja. Glavna sestavina eteričnega olja je timol (do 50%). Timijan blagodejno učinkuje proti kašlju, razširja bronhije, zavira rast skoraj vseh bakterij. Pomaga pri izkašljevanju saj pospešuje izločanje sluzi. Timijan v kulinariki uporabljamo kot začimbo pri vseh mesnih jedeh in izdelkih iz mesa. Primeren je tudi za aromatiziranje kisa.

 

Pripravila:

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

 

Slika cesen_002

PRIPOROČENE SORTE ČESNA 2022

V spodnjih tabelah se nahajajo podatki o sortah/hibridih, ki so se v poskusih na poskusnih postajah v Sloveniji izkazali za dobre glede na številne parametre, ki se spremljajo pri sortnih poskusih vsako leto v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije.

ČESEN – na prostem

Sortni poskus: pridelovanje na prostem, Jablje

  • Prejšnji posevek: ajda
  • Gnojenje/dognojevanje: 96 kg/ha N, 64 kg/ha P205, 128 kg/ha K20, 24 kg/ha Mg0,

80 kg/ha S03

  • Gostota sajenja: 30 cm x 10 cm, 3 vrste na dvignjeni gredici
  • Sajenje: 28.10.2015; pobiranje: 8.7. – 21.7.2016

SORTA

IZVOR

DOBAVITELJ

TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

Garpek

Planasa

Aspega

11,98

Sprint

Agri Obtensions

HP Hibrid

11,25

Gardacho

Planasa

Aspega

  9,29

Messidor

Agri Obtensions

HP Hibrid

  8,36

Vir: KIS


ČESEN – v plastenjaku

Sortni poskus: pridelovanje v plastenjaku, Jablje

  • Prejšnji posevek: paradižnik
  • Gnojenje/dognojevanje: 96 kg/ha N, 64 kg/ha P205, 128 kg/ha K20, 24 kg/ha Mg0,

80 kg/ha S03

  • Gostota sajenja: 20 cm x 10 cm, 4 vrste na dvignjeni gredici
  • Sajenje: 12.11.2015; pobiranje: 27.6. – 19.7.2016

SORTA

IZVOR

DOBAVITELJ

TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

Garpek

Planasa

Aspega

19,09

Gardacho

Planasa

Aspega

18,25

Sprint

Agri Obtensions

HP Hibrid

16,86

Messidor

Agri Obtensions

HP Hibrid

15,80

Makoi oszi

Madžarska

Agrolit, d.o.o.

15,58

Vir: KIS

 

Pripravila: Jana Bolčič, univ. dipl. inž. agr.

 

Slika dinja_melona_foto_canva

PRIPOROČENE SORTE DINJE 2022

V spodnjih tabelah se nahajajo podatki o sortah/hibridih, ki so se v poskusih na poskusnih postajah v Sloveniji izkazali za dobre glede na številne parametre, ki se spremljajo pri sortnih poskusih vsako leto v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije.

Sortni poskus: pridelovanje na prostem, Strunjan

  • Prejšnji posevek: ohrovt
  • Gnojenje: 2,2 t/ha peletiran hlevski gnoj (66 kg/ha N, 66 kg/ha P205, 44 kg/ha K20) + 36 kg/ha N, 108 kg/ha P205 in 108 kg/ha K20
  • Dognojevanje: fertigacija: 28 kg/ha N, 36 kg/ha P205 in 28 kg/ha K20
  • Gostota sajenja: 160 cm x 50 cm
  • Sajenje: 7.6.2019; pobiranje: 25.7. – 22.8.2019

 

SORTA

IZVOR

DOBAVITELJ

TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

Exalto F1

Takii seed

Zeleno hit

34,25

Perseo F1

Syngenta

Semina

32,48

Rina F1

Nirit seeds

Cvetlice Dornig

32,43

Marianna F1

Cora seeds

HP Hibrid

31,41

Vir: KIS

 

Pripravila: Jana Bolčič, univ. dipl. inž. agr.

Slika mlade_bucke_002

PRIPOROČENE SORTE/HIBRIDI GRMASTIH BUČK 2022

V spodnjih tabelah se nahajajo podatki o sortah/hibridih, ki so se v poskusih na poskusnih postajah v Sloveniji izkazali za dobre glede na številne parametre, ki se spremljajo pri sortnih poskusih vsako leto v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije.

GRMASTE BUČKE – pomlad/poletje

Sortni poskus: pridelovanje na prostem, Vrtojba

  • Prejšnji posevek: fižol in cvetača
  • Gnojenje: 50 t/ha hlevski gnoj, 18 kg/ha N, 36 kg/ha P205 in 72 kg/ha K20

Foliarno dognojevanje: 4,8 kg/ha N, 4,8 kg/ha P205 in 4,8 kg/ha K20, mikroelementi

  • Tehnologija pridelave: prekrivanje tal s črno PE folijo; kapljično namakanje
  • Setev: 5.4.2019; presajanje: 26.4.2019 in pobiranje: 11.6. – 14.8.2019, 28 pobiranj

SORTA/HIBRID

IZVOR

DOBAVITELJ

TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

NAXOS F1

HP Hibrid

Syngenta

74,04

BRILLANTE F1

Picount

Semillas Fito

73,47

ALOHA F1

Cabo

Clause

70,91

BALDO F1

Cabo

Esasem

70,43

OPERA F1

Cabo

Clause

66,34

Vir: KIS


GRMASTE BUČKE – pomlad/poletje, pridelava v plastenjaku

Sortni poskus: pridelovanje v plastenjaku, Šempeter, Nova Gorica

  • Prejšnji posevek: mešanica za zeleni podor, prej paradižnik
  • Gnojenje: 30 t/ha hlevski gnoj, 7 t/ha ovčja volna

Foliarno dognojevanje: 3 kg/ha N, 3 kg/ha P205 in 3 kg/ha K20, mikroelementi

  • Tehnologija pridelave v plastenjaku: prekrivanje tal s črno PE folijo; kapljično namakanje
  • Setev: 19.3.2019; presajanje: 10.4.2019; pobiranje: 15.5. – 12.7.2019, 22 pobiranj

SORTA/HIBRID

IZVOR

DOBAVITELJ

TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

NINFA F1

Clause

Cabo

86,88

NAXOS F1

Syngenta

HP Hibrid

79,40

DUNJA F1

Enza Zaden

Zeleni hit

74,43

ALOHA F1

Clause

Cabo

68,95

OPERA F1

Clause

Cabo

68,70

BRILLANTE F1

Semillas Fito

Picount

68,44

Vir: KIS

 

Pripravila: Jana Bolčič, univ. dipl. inž. agr.

Slika cvetaca

PRIPOROČENE SORTE/HIBRIDI CVETAČE 2022

V spodnjih tabelah se nahajajo podatki o sortah/hibridih, ki so se v poskusih na poskusnih postajah v Sloveniji izkazali za dobre glede na številne parametre, ki se spremljajo pri sortnih poskusih vsako leto v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije.

CVETAČA - pomlad

Sortni poskus: pridelovanje na prostem, Vrtojba

  • Prejšnji posevek: paprika
  • Gnojenje: 40 t/ha hlevski gnoj, 15 kg/ha N, 30 kg/ha P205 in 60 kg/ha K20
    Dognojevanje:
    108 kg/ha N
  • Gostota sajenja: 60 cm x 40 cm
  • Setev: 15.3.2018; presajanje; 20.4. 2018 in pobiranje: 20.6. – 6.8.2018

SORTA/HIBRID

IZVOR

DOBAVITELJ

TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

Synergy F1

Enza Zaden

Zeleni hit

19,53

Abeni F1

Semenarna

Semenarna

19,18

Clipper F1

Clause

Cabo

18,37

Spacestar F1

Syngenta

HP Hibrid

17,91

Vir: KIS


CVETAČA – jesen

Sortni poskus: pridelovanje na prostem, Šempeter, Nova Gorica

  • Prejšnji posevek: mešanica za zeleno gnojenje
  • Gnojenje: 40 t/ha hlevski gnoj in dognojevanje z 81 kg/ha N
  • Gostota sajenja: 60 cm x 40 cm
  • Setev: 22.6.2018; presajanje: 19.7.2018; pobiranje: 17.10. – 3.12.2018

SORTA/HIBRID

IZVOR

DOBAVITELJ

TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

Abeni F1

Seminis

Semenarna

25,75

Deepti F1

Clause

Cabo

21,33

White globe F1

Tokita Seed

Cvetlice Dornig

21,07

Littoral F1

Clause

Cabo

21,01

Spacestar F1

Syngenta

HP Hibrid

20,38

Vir: KIS

 

Pripravila: Jana Bolčič, univ. dipl. inž. agr.

Slika jara_zita

SETEV JARIH ŽIT 2022 - JARA PŠENICA, JARI JEČMEN IN OVES

Vreme v zadnjih dneh še omogoča setev jarih žit, ki jih moramo posejati čim prej pred napovedanim dežjem. Setev jarin sicer priporočamo že v februarju, pozne setve po 15. marcu v nižinah Primorske dajejo manjši in nezanesljiv pridelek, ker jih v času zorenja prizadene suša. Glede na krizne obete o pomanjkanju žit in njihovi višji ceni že sedaj, priporočamo setev.

Jara žita dajo sicer manjši pridelek kot ozimna, zato so bolj primerna za pridelovanje v hribovitih območjih, kjer ozimine slabo prezimijo. Pridelovalci v nižinskih območjih se odločajo za jarine zaradi lažjega kolobarjenja in kot nadomestilo onemogočene jesenske setve. Setev moramo opraviti čim prej v februarju in marcu oz. takoj, ko se tla ogrejejo na 3 oC. Pozne setve po 15. marcu v nižinah Primorske dajejo manjši in nezanesljiv pridelek, ker jih v času zorenja prizadene suša. Najbolj zgodnjo setev zahtevajo pšenica, tritikala, rž in oves. Ječmen lahko zaradi hitre rasti in razvoja sejemo od jarih žit najkasneje. Med jarimi žiti najpogosteje sejemo jari ječmen za živinsko krmo. Oves večinoma sejejo rejci konj ali tisti, ki jih oskrbujejo. Jara pšenica daje sicer nižje pridelke zrnja kot ozimna, kvaliteta zrnja pa je pri večini sort bistveno boljša. Pri peki kruha lahko moko iz jare pšenice uporabljamo kot izboljševalko moki iz ozimne pšenice (mešanje). Celoten članek je na voljo TUKAJ

Slika p5172555

SORTIMENT in SADITEV KROMPIRJA 2022

Bliža se čas za priprave in saditev zgodnjega krompirja v nižinah Primorske. Sedanja ohladitev vremena je saditev nekoliko upočasnila, je pa sedaj čas za pripravo tal, izbiro primerne sorte, nakup semenskega krompirja in nakaljevanje gomoljev.

Krompir je nepogrešljiv v naši prehrani, saj ga lahko pripravljamo na zelo veliko načinov. Jedilni krompir pridelujemo kot zgodnji krompir za čimprejšnji pridelek pozno spomladi in kot pozni krompir namenjen za ozimnico.

V Vipavski dolini in drugod v toplejših legah se je temperatura tal pred časom že dvignila nad 6 OC, kar je že dovolj toplo za saditev zgodnjega krompirja. Tla so se sedaj shladila, tako da lahko posvetimo čas pripravi semenskega krompirja. Z nakaljevanjem semenskih gomoljev dosežemo po saditvi hitrejši vznik, zato rajši počakajmo, da se tla segrejejo in med tem nakalimo semenske gomolje. Vse pomembne informacije o nakaljevanju in saditvi krompirja lahko preberete na spodnji povezavi:  Celoten članek je na voljo TUKAJ.

Sorte krompirja se med seboj poleg količine pridelka ločijo tudi po ranosti, barvi mesa in pokožice, odpornosti na bolezni in škodljivce ter namenu uporabe in okusnosti.

Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s Kmetijsko svetovalno službo vsako leto pripravi priporočeno sortno listo za krompir za leto 2022 izmed preštevilnih sort krompirja, ki se pojavljajo na trgu. Najboljše sorte, za katere imamo vsaj triletne rezultate preizkušanj, so so opisane v preglednici. Nanjo so uvrščene vse proti krompirjevi plesni odporne sorte, ki so primerne za ekološko pridelavo.

Slika jesenska_opravila_na_vrtu

Načrtovanje vrta za samooskrbo z zelenjavo preko celega leta

Pri načrtovanju vrta zelenjadnic je zelo pomembno upoštevati kolobar oziroma vrstenje rastlin za uspešno pridelavo. Pri načrtovanju je pomembno upoštevati dobre sosede, ki so navedeni v spodnji tabeli. Posamezne rastline s svojimi rastlinskimi izločki namreč pozitivno vplivajo na rast in razvoj drugih kulturnih rastlin. Tudi nekatere aromatične rastline in cvetlice lahko ugodno vplivajo na rast in razvoj naših rastlin.

DOBRI SOSEDI

KULTURA

DOBRI SOSEDI, ZELIŠČA, CVETLICE

ČESEN

Bučke, rdeča pesa, paradižnik, solata, jagode.

RDEČA PESA

Čebulnice, redkvice, kapusnice.

KORENJE

Čebulnice, grah, solate, paradižnik, por, rožmarin, salvija; rožmarin, čebula in por delujejo kot repelent na korenjevo muho; drobnjak pa izboljša razvoj korenja.

CVETAČA

Rdeča pesa, jagode, solate, paradižnik, grah, špinača, zelena, žajbelj, por. Zelena, paradižnik in aromatične rastline odvračalno delujejo na prisotnost kapusovega belina na cvetači. Menta poveča pridelek in kakovost rastlin. Žajbelj vpliva na kakovost cvetače. 

FIŽOLI

Krompir, šetraj cvetača, korenje. Šetraj izboljša rast in okus fižola ter odvrača uši.

SLADKI JANEŽ

Cikorija, solate, radiči, grah.

JAGODE

Redkvice, drobnjak, solate, cvetača, špinača. Drobnjak varuje jagode pred pojavom listnih pršic in sive plesni.

SOLATA

Cvetača, korenje, redkvice, jagode, koromač.

JAJČEVEC

Fižol, okrasni tobak, turški nageljček, ognjič, kapucinke. Kapucinke, okrasni tobak, turški nageljček in ognjič ščitijo rastline jajčevca pred ščitkarjem.

KROMPIR

Jajčevec, fižol, zelje, ognjič.

GRAH

Koromač, korenje, kapusnice, bučke, zelena, solate.

PARADIŽNIK

Korenje, cvetača, čebula, peteršilj, bazilika, tagetes, melisa, menta. Tagetes odvrača nematode, bazilika, melisa in menta izboljšajo okus paradižniku. Bazilika odvrača tudi razne muhe in komarje.

POR

Cvetača, zelena, korenje. Zelena odvrača muhe (porova zavrtavka).

PETERŠILJ

Redkvice, špargelj, paradižnik.

REPA

Grah, meta.

REDKVICA

Cvetača, rdeča pesa, jagode, solate, grah, peteršilj, paradižnik.

ZELENA

Por, paradižnik, cvetača, redkev. Redkev zmanjšuje pojav rje na zeleni in pojav škodljivih organizmov. Paradižnik pa stimulira rast zelene.

ŠPINAČA

Cvetača, redkvice, jagode. Turški nageljček deluje kot repelent na listne uši.

BUČA

Jagode, koruza, kapucinke, menta, timijan, žajbelj, ognjič, turški nageljček. Kapucinke preprečujejo okužbo s peronosporo. Menta pa preprečuje prisotnost oidija, timijan pa prisotnost polžev.

BUČKE

Čebulnice, bazilika. Bazilika preprečuje nastanek oidija na listih rastlin.

 

RASTLINE, KI DELUJEJO ODVRAČALNO NA ŠKODLJIVE ORGANIZME

ŠKODLJIVI ORGANIZEM

KORISTNE RASTLINE

RASTLINJAKOV ŠČITKAR (jajčevec, cvetača, paradižnik, kumare)

Ognjič, kapucinke, okrasni tobak, turški nageljček

KOLORADSKI HROŠČ (krompir)

Koriander, drobnjak

TALNI ŠKODLJIVCI

Tagetes

POLŽI (buča, špinača, solata)

Timijan

KORENJEVA MUHA

Lilijevke, koriander, drobnjak, žajbelj, rožmarin.

ČEBULNA MUHA

Peteršilj, korenje

FIŽOLOVA MUHA

Rožmarin, šetraj

NEMATODE NA PARADIŽNIKU

Ognjič, turški nageljček

OIDIJ NA BUČEVKAH

Bazilika

PERONOSPORA (cvetača, kumare, buča, solata, paprika)

Kapucinke

LISTNE UŠI (kumare, buče, solata)

žajbelj

LISTNE UŠI (kumare, buče, špinača, fižol, paprika)

Turški nageljček

LISTNE UŠI NA PARADIŽNIKU

Kapucinke, janež, peteršilj

LISTNE UŠI NA DINJAH

peteršilj

LISTNE UŠI NA FIŽOLU IN SOLATI

Rožmarin, janež, šetraj

LISTNE UŠI NA BOBU

Janež, šetraj, špinača

LISTNE UŠI NA VRTNICAH

sivka

LISTNE UŠI (buče, špinača, fižol, solata, paprika)

ognjič

RJA NA ZELENI

hren

 

NA KAJ SMO ŠE POZORNI PRI NAČRTOVANJU VRTA

  • Upoštevamo kolobar (vsaj 3 – 4 letni).
     
  • V kombinaciji nikoli ne sadimo dveh zelenjadnic iz iste družine, na primer:
    kumare + dinje ali grah + fižol.
     
  • Rastline iz iste družine zelenjadnic namreč črpajo iz tal podobne hranilne snovi in dolgoročno izčrpajo tla, so ves čas v konkurenci, tako v potrebi po vodi in po hranilih, hkrati pa še privlačijo škodljive organizme.
     
  • Ustrezen kolobar in praksa sajenja dobrih sosedov je bila prisotna že v zgodovini. Primer: v Kolumbiji so kmetje vedno sadili visok fižol (sorta AYOCOTE) ob koruzo. Pridelovali so domače sorte koruze v simbiozi z domačimi sortami fižola tudi na najbolj visoki nadmorski višini.
     
  • Koruza je predstavljala oporo za visok fižol. Fižol pa je preko bakterij na koreninah vezal dušik iz zraka in gnojil koruzo. Koruza in fižol sta tako v simbiozi in sta si v oporo.
     
  • Še boljša pa je kombinacija tako imenovane simbioze »tri sestre«: koruza – visok fižol – jedilne buče.

     
  • Dolge vreže jedilnih buč v tem primeru delujejo kot zastirka in preprečujejo rast plevelov. Manjše je tudi izhlapevanje vode iz tal in rastlin. V Srednji Ameriki se še danes poslužujejo takih učinkovitih simbiotskih zasaditev.                                                                                                                                                   

 

Pripravila: Jana Bolčič, u. d. i. agr.

Slika zeleni_sparglji

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE ŠPARGLJA

Špargelj je zanimiva delikatesna vrtnina. Odvisno od tehnologije pridelave pa lahko pridelujemo sorte ali hibride za pobiranje zelenih, vijoličnih ali belih poganjkov.

Uživanje dnevno svežih špargljev krepi naš imunski sistem. Sveži špargljevi poganjki so bogat vir vitamina A (pomemben je za sluznice, dober vid in varovanje celic). Vsebujejo tudi vitamine iz skupine B. Šparglji so bogati tudi z B3 vitaminom ali niacinom, ki pomembno vpliva na celično energijo in čiščenje toksinov iz organizma. Vsebujejo tudi veliko folne kisline, saj s 100 g špargljevih poganjkov v obroku, pokrijemo potrebe po tem pomembnem vitaminu za cel dan.

Več v prispevku, ki ga dobite TUKAJ.

Slika zdravilna_aloja

ALOA ARBORESCENS ALI ZDRAVILNA ALOJA

Aloa arborescens oz. zdravilna aloja je izredno bogata z zdravilnimi učinkovinami. Poleg tega pa je tudi izredno dekorativna rastlina, ki v tem zgodnjem pomladanskem času oblikuje bleščeče oranžno rdeče cvetove. Bogat gel, ki se nahaja v mesnatih alojinih listih vsebuje poleg vode še številne vitamine (A, B1, B2, B3, B6, B9, B12, C, E, ) in minerale (20), polisaharide, folno kislino, fosfolipide, rastlinske sterole, encime (16), lignine, saponine, aminokisline in še druge pomembne sestavine.

Izvor

Rastlina spada v družino lilijevk. Izvira iz Afrike in po obliki spominja na kakteje. Poznamo preko 300 različnih vrst, nam najbolj poznani sta Aloa vera, ki se uporablja v kozmetiki in Aloa arborescens, ki je bogat vir zdravilnih učinkovin. Zdravilnost te rastline so poznali že stari Egipčani. Aloa vera ima bolj grmičasto rast in oblikuje širše mesnate liste.  Oblikuje svetlo zelene mesnate liste, ki imajo na robovih bodice. Listi so značilnega grenkega okusa. Rastline v februarju oblikujejo dolga čudovita socvetja v oranžno rdeči barvi. Razvijejo močan koreninski sistem.

Gojenje

Aloja je za gojenje nezahtevna rastlina. Najnižja temperatura, ko nam rastlina še lahko uspeva je + 4 o C, nižje temperature pa so lahko že zanjo usodne. Pozimi jo postavimo v čim bolj osvetljen prostor. Spomladi, ko nastopijo bolj ugodne temperature pa jo prenesemo na prosto. V poletnih mesecih jo postavimo v polsenčno lego. Za vitalnost rastline je zelo pomembno, da je čim manj časa v zaprtih prostorih. Pri gojenju te zdravilne rastline seveda ne uporabljamo nikakršnih sredstev za varstvo rastlin.

Razmnoževanje

Spomladi iz odrasle aloe z nožem ali škarjami odrežete poganjke velike od 15-20cm in jih nekaj dni pustite ležati v senci. S tem boste povečali možnost, da se bo mlada sadika prijela. Nato rastline posadite v majhen lonček (premer 10cm). Lahko uporabite kar zemljo iz domačega vrta, ki pa naj bo čim bolj rahla. Če pa uporabite kupljeno zemljo pa naj bo ta izdelana na šotni osnovi. Posajeno rastlino za kakšen dan postavite v senčen prostor in jo ne izpostavljajte direktni svetlobi. Rastlino tudi rahlo zalijete, če je možno uporabite deževnico.

Zdravilne učinkovine

Od rastline je najbolj v uporabi njen gel. To je želatina, ki se nahaja v notranjosti listov. Strokovnjaki so ugotovili, da ima aloja preko dvesto koristnih sestavin. Aloja oziroma njen gel vsebuje poleg vode še številne vitamine (A, B1, B2, B3, B6, B9, B12, C, E, ) in minerale (20), polisaharide, folno kislino, fosfolipide, rastlinske sterole, encime (16), lignine, saponine, aminokisline in še druge pomembne sestavine. Vitamin A pomaga imunskemu sistemu v boju proti bakterijam, virusom in prostim radikalom, potrebujemo pa ga tudi za nastajanje zdrave in prožne kože ter sluznice, pomemben je še za vid in tvorbo nekaterih hormonov. Vitamin B2 ima pomembno vlogo v celični presnovi in proizvodnji energije v telesu, vitamin B6 pomaga jetrom pri presnovi in ima pomembno vlogo pri nastajanju rdečega krvnega barvila, vitamin B12 preprečuje slabokrvnost in je eden redkih, ki ga najdemo tudi v živilih rastlinskega izvora, folna kislina pa sodeluje pri tvorbi krvničk in sluznice. Vitamin C lovi proste radikale in je pomemben zaščitnik telesnih celic, ki preprečuje njihovo spreminjanje v rakaste celice, vitamin E pa deluje protivnetno, krepi ožilje in pomaga pri revmatskih boleznih.

Magnezij iz aloje telo potrebuje za kosti in vezna tkiva, ta element zveča moč mišic in uravnava delovanje številnih pomembnih encimov. Posledice zaznamo kot oslabelost mišic, krče v mečih, ščemenje v udih, živčnost, depresije, motnje srčnega ritma, težave s kostmi, izpadanje zob in težave z mehurjem. Kalcij je nepogrešljiv za zdrave kosti in zobe ter za usklajeno delo živcev in mišic, podobne učinke ima tudi fosfor. Železo iz aloje potrebujemo za tvorbo krvnega barvila hemoglobina, ki prenaša kisik od pljuč do celic, cink pa je nepogrešljiv pri sintezi encimov. Selen ščit pred prostimi radikali, katerim smo izpostavljeni zaradi strupov v okolju, kajenja in nezdrave prehrane, mangan pripomore k dobremu razpoloženju in pomaga jetrom pri izločanju strupov, kalij pa je nujen za nemoteno delo srca. Aloja vsebuje več kot dvajset aminokislin, od katerih je polovica takšnih, ki jih človeško telo ne more samo proizvajati in mu jih moramo dovajati v obliki hrane. Aminokisline so nepogrešljive za izgradnjo mišic in živčnega sistema. Encimi v hrani olajšajo njeno prebavo in s tem zmanjšajo potrebo po lastnih encimih. Če jih v hrani ni dovolj, se ta v prebavilih slabo prebavi in takšna prehaja v kri, tu pa jo naši obrambni mehanizmi težje prepoznajo in v nekaterih primerih nanjo celo razvijejo imunski odziv. To vodi v pogostejše pojavljanje alergij na različno hrano, naš imunski sistem pa je preobremenjen in se ne odzove vedno kjer se infekcija dejansko pojavi. Pridobivane gela aloje s hladnimi postopki omogoča, da se temperaturno občutljivi encimi v gelu ohranijo.

Zdravilni napitek – recept

Zdravilni napitek je sveže, ekološko, naravno prehransko dopolnilo, ki natančno sledi tradicionalnemu receptu brazilskega meniha Romana Zaga. Za pripravo napitka potrebujemo 350 g svežih listov zdravilne aloje, 500 g akacijevega medu in 50 ml domačega žganja. Liste naberemo na rastlini, ki je stara vsaj dve leti in pol ali več. Vsaj tri dni pred nabiranjem listov rastline ne namakamo. Naberemo spodnje starejše liste, jih obrišemo z rahlo navlaženo krpo in jim ob straneh obrežemo trne in konico lista. Liste nalomimo na manjše kose in jih skupaj z medom in žganjem zmiksamo v električnem mešalniku. Pripravo napitka izvajamo v prostoru s čim manj svetlobe. Napitek prelijemo v keramično posodo, zato da je zaščiten pred svetlobo in ga shranimo v hladilnik. Napitek pred vsako uporabo dobro premešamo. Pijemo ga tri krat na dan po eno jušno žlico pol ure pred jedjo. Krepi imunski sistem, zmanjšuje vnetja, uničuje viruse, bakterije, glivice in parazite, odstranjuje strupene snovi, pospešuje metabolizem in delovanje vseh organov, pomaga pri opustitvi kajenja, alkohola in drog. Splošno zdravilno delovanje aloje je pozitivno saj krepi obrambni sistem organizma, izloča strupe iz telesa in čisti kri, uničuje bakterije in glivice. Vzpodbuja delovanje krvnega obtoka, prebavnega sistema ter delovanje jeter, žolča, ledvic in srca.

Zunanja uporaba zdravilne aloje

Alojo uporabljamo tudi lokalno, predvsem za nego kože, alergije, oskrbovanje ran in opeklin, zaustavljanje krvavenja, proti bolečinam sklepov in mišic, za nego zob in ustne votline, za nego oči, proti aknam, prhljaju in drugim kožnim boleznim.

Zaradi vseh njenih zdravilnih sestavin aloja deluje preventivno in ublaži vsakodnevne težave. Izredno vlaži kožo, ker prodre do najbolj globokega dermalnega sloja, deluje na kožo tudi pomlajevalno in regeneracijsko. Spodbuja tvorbo kolagena v koži in posledično upočasnjuje staranja kože. Preprečuje gube, saj gel aloje vere neguje kožo in jo zaradi vitaminov E in C ohranja navlaženo in elastično ter ji zagotavlja primerno vlažnost in s tem pa zavira nastanek gub.

Je naravno zdravilo v boju proti aknam, saj vsebuje protimikrobne in protibakterijske snovi, ki na koži zmanjšajo količino bakterij, ki povzročajo akne.

Uporaba gela aloje predstavlja naravno zaščito po britju, ker snovi iz gela aloje blažijo draženje kože po britju in jo varujejo pred infekcijami.

Z masiranjem kritičnih predelov z gelom zdravilne aloje se zmanjša tudi vidnost strij in starostnih peg. Ni jih mogoče popolnoma odpraviti, je pa mogoče z uporabo aloje ublažiti njihovo vidnost. Z uporabo zdravilne aloje krepimo in obnavljamo naše lase. Aloja z vitamini in minerali ter z esencialnimi aminokislinami poskrbi za to, da so naši lasje ponovno sijoči, lasišče in konice pa so ponovno zdrave. Aloa arborescens vsebuje encim, ki spodbuja rast novih las. Ima protivnetno delovanje, zaradi česar blagodejno deluje proti plešavosti. Za krepitev las jo že tisočletja uporabljajo razna stara plemena, tudi Indijanci. Aloa arborescens med drugim zdravi že poškodovane lase, saj uravna pH las.

 


 

Pripravili:

Jana Bolčič, univ.dipl.ing agr, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica

mag.Urška Klančar, svetovalka specialistka za sadjarstvo in vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica

 

 

 

Viri:

https://siol.net/trendi/zdravo-zivljenje/zdravilni-ucinki-aloe-arborescens-456678

https://www.aloearborescens.si/secovlje/

Slika saditev_krompirja

SADITEV KROMPIRJA

Bliža se čas za priprave in saditev zgodnjega krompirja v nižinah Primorske. Čas je za pripravo tal, izbiro primerne sorte, nakup semenskega krompirja in nakaljevanje gomoljev.

V Vipavski dolini in drugod v toplejših legah se je temperatura tal že dvignila nad 6 °C, kar je že dovolj toplo za saditev zgodnjega krompirja. V toplih dneh tega tedna se bodo tudi tla kmalu dovolj osušila. Ne sadimo krompirja v premokra tla, saj pri tem zemljo stlačimo, kar ovira krompir pri vzniku in rasti. Z nakaljevanjem semenskih gomoljev dosežemo po saditvi hitrejši vznik, zato rajši počakajmo, da se tla osušijo in med tem nakalimo semenske gomolje. Vse pomembne informacije o nakaljevanju in saditvi krompirja lahko preberete na spodnji povezavi:

Celoten članek je na voljo TUKAJ.

Slika rozmarin

Zdravilne učinkovine v začimbah in zeliščih ter njih uporaba

Začimbe in posamezna zelišča, ki jih v kulinariki uporabljamo v zelo malih količinah, lahko zaradi svojih zdravilnih učinkovin zelo pomembno vplivajo na naše dobro počutje. So pa tudi pomemben vir vitaminov in mineralov ter aromatičnih spojin, s katerimi popestrimo naše jedi.

Zdravilne učinkovine v začimbah in zeliščih ter njih uporaba:

  • Aromatične spojine (alkoholi, ketoni, estri, kisline, terpeni,…) so lahkohlapne aromatične spojine in so nosilci vonja in okusa.
     
  • Alkaloidi in glikozidi so spojine, ki dajejo začimbam tipičen oster in pekoč okus, kot na primer piperin v popru ali kapsaicin v papriki in podobno. Z glikozidi so še posebej bogate čebulnice, hren, ogrščice,…Alkaloidi in glikozidi so v obliki kristalov, ki so netopni v vodi. Imajo skoraj vedno grenak okus. Delujejo poživljajoče ali pa pomirjujoče na centralni živčni sistem. Ugodno delujejo tudi na prebavila, srce, krvni obtok in dihala.
     
  • Pigmenti pa so naravna barvila. To so povečini zelena barvila (klorofil) in oranžno rdeča barvila (karotenoidi). Karotenoide najdemo v rdeči papriki (kapsantin), v kurkumi (kurkumin), in delujejo kot zelo pomembni antioksidanti, ker ščitijo organizem pred prostimi radikali in pred uničujočim delovanjem X žarkov. Delujejo pa tudi protivnetno in so viri vitamina A ter pomlajujejo naš organizem.
     
  • Najbolj so v začimbah zastopani ogljikovi hidrati (celuloza, škrob, sladkorji).
     
  • Maščoba je zastopana le v sledeh (muškatni orešček, gorčica).
     
  • Eterična olja so karakteristična za vsako začimbo. Delujejo različno: protivnetno, protimikrobno, protiseptično, pomirjevalno ali poživljajoče. Vplivajo na kožo, izkašljevanje in uravnavajo prebavo.
     
  • Pomembne zdravilne učinkovine v začimbah in zeliščih pa so še čreslovine, grenčine in minerali. Čreslovine so trpkega okusa, pozitivno delujejo na kožo, sluznice in zatirajo bakterije in viruse. Grenčine pa so grenke snovi, ki blagodejno vplivajo na delovanje prebavil, sproščajo izločanje prebavnih sokov in je zato prebava dobra in bolj učinkovita. Minerali, kot so kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo, žveplo,….. pa se pretežno nahajajo v semenih in plodovih. Vse začimbe stimulativno delujejo na naš organizem, vzpodbujajo apetit, aktivirajo izločanje sline, vzpodbujajo prebavo in krepijo živčni sistem.


     

V nadaljevanju podajamo opise za delovanje nekaterih pomembnejših začimb:

  • Česen – je pomlajevalna začimba, ki ga lahko uporabimo pri pripravi mesnih in ribjih jedi, dodamo ga k marinadam, uporabimo ga pri pripravi klobas, poda se k solatam. Ima bogato paleto zdravilnih bioaktivnih snovi in učinkovito razkuževalno moč. Česen je naravni antiseptik. Je pa tudi naravni antibiotik, saj v črevesju uravnava delovanje bakterij. Zdravilne učinkovine v česnu ugodno delujejo na krvni obtok, znižujejo holesterol v krvi, izboljšujejo prekrvitev in znižujejo krvni tlak. 
     
  • Paprika  – uporabljamo jo praktično v vseh jedeh, ker nam daje sladkasto aromo in lepo obarva jedi.
     
  • Bazilika – deluje poživljajoče, pomaga pri želodčnih težavah, napenjanju, blagodejno deluje na delovanje ledvic in mehurja.
     
  • Drobnjak – pospešuje prebavo, odganja vetrove, razkužuje prebavila, vsebuje veliko mineralov in vitaminov in ugodno vpliva na čiščenje krvi.
     
  • Janež – učinkuje podobno kot kumina in koromač. Pomaga pri izkašljevanju, lajša težave z želodcem in črevesjem, krepi delovanje srca in pomirja. Pospešuje izločanje žolča in preprečuje napenjanje.
     
  • Koriander – ureja in pospešuje delovanje želodca, preprečuje krče in rahlo pomirja.
     
  • Koper – ureja delovanje želodca, pospešuje prebavo in preprečuje napenjanje. Pomirja krčenja prebavil pri dojenčkih, pomirjevalno deluje ob nespečnosti, preprečuje slabosti in bruhanje. Pospešuje odvajanje seča in pomirja kolcanje.
     
  • Kumina – podobno deluje kot janež, koper in koriander, saj spada v isto družino kobulnic.
     
  • Majaron – rahlo pomirja, lajša migreno, pomaga pri izkašljevanju, ureja delovanje želodca in razkužuje prebavila, pospešuje odvajanje vode iz telesa in pospešuje znojenje.
     
  • Origano - učinkuje baktericidno in spodbuja želodčno sluznico. Blaži prebavne motnje.
     
  • Pehtran - vzpodbuja apetit. Lajša prebavo in pospešuje izločanje žolča, deluje protivnetno in splošno krepčilno.
     
  • Rožmarin – poživlja krvni obtok, lajša glavobole in prebavne krče, čisti dihalne poti in lajša izkašljevanje. Odvaja vodo iz telesa in pospešuje znojenje.
     
  • Šetraj – pospešuje delovanje notranjih organov, ureja in spodbuja delovanje želodca, deluje antiseptično pri obolenjih prebavil, zmanjša občutek žeje pri sladkornih bolnikih, lajša suhi kašelj.
     
  • Timijan – blaži težave z dihali, prebavili in živci, preprečuje bronhialne krče in krče pri boleznih želodca in črevesja. Lajša težave zaradi nespečnosti in živčnosti.
     
  • Žajbelj - deluje razkuževalno pri vnetjih prebavil, dihal in izločal. Lajša krče prebavil in ureja delovanje želodca ter zmanjšuje prekomerno potenje.
     
  • Klinčki  – delujejo antiseptično, zelo dobro delujejo na želodec, izboljšajo apetit in prebavo.
     
  • Ingver – je močan antibiotik in antioksidant. Uživanje ingverja pospešuje znojenje, povečuje apetit, in blagodejno vpliva na delovanje želodca. Znižuje holesterol v krvi. Ingver umirja želodec zato lahko tudi žvečimo sveže neposušene koreninice med vožnjo, da preprečimo slabosti.
     
  • Cimet – krepi želodec, spodbuja delovanje prebavil in povečuje apetit. Povečuje metabolizem glukoze, preprečuje nastanek zdravju škodljivih prostih radikalov.
     
  • Poper – povečuje apetit. Ne sodi pa na krožnik želodčnim bolnikom in otrokom.
     
  • Brinove jagode – pospešujejo odvajanje vode in delujejo razkužilno, blažijo vnetja dihalnih poti. Razkužilno delujejo na želodec in črevesje ter izboljšajo prebavo.
     
  • Muškatni orešček – uporabimo ga kot dodatek mesnim jedem, pri pripravi špinače, dodamo ga k beli zelenjavi.
     
  • Peteršilj – je glavna začimba omak, juh, solat in drugih jedi.
     
  • Zelena – ima močan aromatičen vonj in sladkast okus, odlična za v krompirjeve jedi, omake s testeninami, stebelna zelena v kombinaciji s polivkami in omakami, enolončnice, juhe.
     
  • Čebula – uporabimo jo kot dodatek k vsem jedem, solatam,...

Pripravila:

Jana Bolčič, svetovalka specialistka za zelenjavarstvo

Slika jecmen

Rezultati poskusa s sortami ozimnega ječmena

Mladi prevzemniki kmetij pod mentorstvom Kmetijske svetovalne službe izvajajo različne poljske poskuse z namenom izboljšanja pridelovalnih tehnologij in uporabe rezultatov na svoji kmetiji.

V poskusu smo primerjali štiri različne sorte ozimnega ječmena na isti njivi. To so bile sorte Azrah in Sandra ter hibridni sorti Hyvido® Jallon in Hyvido® Tektoo. Opazovali smo vznik, rast, zorenje in količino pridelka.

Sorte se v času vznika med seboj niso razlikovale, opazili smo razliko v višini rasti med sortami in ugotovili, da med njimi kljub enakim pogojem obdelovanja obstajajo pomembne razlike v količini pridelka. Ugotovili smo, da je razlika med najrodovitnejšo in najmanj rodovitno sorto znašala kar 978 kg pridelka na ha.

Na podlagi poskusa se bomo na naši kmetiji v prihodnje odločili za sejanje sorte Hyvido® Jallon, ki se je v našem poskusu na naši njivi najbolje odrezala (6188kg/ha).

Več si preberite v priloženem »Dnevniku vodenja MP poskusa s končnimi rezultati« TUKAJ.

Slika ozimna_zita

DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT

Ozimine so v zadnjem tednu začele z rastjo in zato je primeren čas za 1. dognojevanje. Marsikje je že opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kar kaže na pomanjkanje dušika (močno izpiranje N v novembru, poraba rastlin). Priporočamo, da pred napovedanim dežjem opravite 1. dognojevanje z dušikom (nitratna oblika dušika npr. KAN)

DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT

 

Posevki ozimne pšenice, tritikale in ječmena v Vipavski dolini in v Slovenski Istri so že začeli z rastjo, saj pravega mraza še ni bilo. V novembru je bilo izredno veliko padavin, ki so ponekod povzročile poplave in zastajanje vode na posevkih. Posevki so razredčeni na delih, kjer je stala voda. Posevki, ki imajo manj kot 280 rastlin/m2, so preredki in jih je bolje podorati in posejati druge kulture. Marsikje je sedaj opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kar kaže na pomanjkanje dušika (poraba rastlin, izpiranje N), ponekod pa smo opazili tudi nekaj okužb z mrežasto pegavostjo ječmena (Pyrenophora teres). Priporočamo, da pred napovedanim dežjem opravite 1. dognojevanje z dušikom predvsem na porumenelih posevkih. Zaradi velikih potreb po dušiku priporočamo uporabo nitratnih oblik dušika (npr. KAN), ki takoj po raztopitvi v tleh spodbudijo rast.

 

Ozimna žita v tem času potrebujejo dušik za rast, razraščanje in oblikovanje zasnov klasov. Dognojevanje je posebej pomembno pri redkih posevkih, kjer je število rastlin premajhno. Slabo ali nič gnojeni posevki bodo oblikovali manjše število klasov.

 

Ozimni pšenici in tritikali na srednje založenih tleh dognojimo s 60 do 70 kg čistega N/ha, ozimnemu ječmenu pa s 40 do 60 kg/ha čistega N. Za natančnejšo določitev količine N za dognojevanje se pred gnojenjem lahko opravi N-min analiza vsebnosti dušika v tleh.

 

Na posevkih, kjer smo jeseni opravili osnovno gnojenje z NPK gnojili, dognojujemo samo z dušikom, npr. pšenici z 200 – 250 kg/ha KAN- a. Kjer smo jeseni pomanjkljivo  gnojili s PK gnojili, pa je potrebno količino dušika dodati z enim od NPK gnojil npr. NPK 3 x 15 – 350 – 450 kg/ha ali NPK 12 : 12 : 17, 18:12:12 v količini 400 – 500 kg/ha.

 

Na njivah, kjer ste opravili analizo tal, se držite gnojenja po gnojilnem načrtu. Upoštevajte tudi uporabljena živinska gnojila. Gostejšim in bujnejšim posevkom dognojimo z nižjim odmerkom dušika. Pazljivost velja še posebej pri gostih posevkih ječmena.

 

Deževno vreme spodbuja vznik semenskih in rast trajnih plevelov, zato je potrebno posevke pregledovati in spremljati rast plevelov. Pri uporabi herbicidov pazite na nizke temperature.

Pripravila: Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr

 

 

Slika fizol

PRIPOROČENE SORTE / HIBRIDI GLAVNATEGA ZELJA IN NIZKEGA FIŽOLA ZA ZRNJE

V spodnjih tabelah se nahajajo podatki o sortah / hibridih, ki so se v poskusih na poskusnih postajah v Sloveniji izkazali za dobre glede na številne parametre, ki se spremljajo pri sortnih poskusih vsako leto v sklopu Kmetijskega inštituta Slovenije.

Priporočene sorte/hibridi glavnatega zelja v letu 2018 – Ptuj

  1. Poskus na prostem – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela velikosti 7 m2.
  • Prejšnji posevek: Ajda
  • Gnojenje: 800 kg/ha Valentin Eko, 60 kg/ha N, 120 kg/ha P2O5 in 222 kg/ha K2O.
  • Dognojevanje : 80 kg/ha N, 10 kg/ha SO3.
  • Gostota sajenja: 70 cm x 50 cm.
  • Setev: 11.5.2018, presajanje: 7.6.2018, pobiranje: 6.9. – 27.9.2018.

SORTA/HIBRID

IZVOR

DOBAVITELJ

TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

Irodori F1

Semillasfito

Picount

66,26

Strukta F1

Takii Seed

Zeleni hit

65,51

Capture F1

Bejo Zaden

Agocasol

61,44

Mavunor F1

Syngenta

HP Hibrid

57,11

Sintex F1

Bejo Zaden

Agocasol

49, 15

CLX 3950 F1

Clause

Cabo

45,57

Vir: KIS

 

 

 

Priporočene sorte/hibridi nizkega fižola za zrnje v letu 2018 – Vrtojba pri Novi Gorici

 

  1. Poskus na prostem – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela velikosti 2,80 m2.
  • Prejšnji posevek: paprika
  • Gnojenje: 40 t/ha hlevskega gnoja, 15 kg/ha N, 30 kg/ha P2O5 in 60 kg/ha K2O.
  • Gostota sajenja: 70 cm x 3 cm.
  • Setev: 20.4.2018, pobiranje: 23.7. – 6.8.2018.

SORTA/HIBRID

IZVOR

DOBAVITELJ

TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

Buran

Sativa

Planta

5,32

Ettore

Sativa

Planta

4,95

Topolovec

Osvald

Oslvald

4,84

Ulisse

Sativa

Planta

4,79

ZELJE

 

Pripravila: Jana Bolčič, KGZS Zavod GO

Slika bucke

PRIPOROČENE SORTE / HIBRIDI BUČK IN CVETAČE

V spodnjih tabelah se nahajajo podatki o sortah/hibridih, ki so se v poskusih na poskusnih postajah v Sloveniji izkazali za dobre glede na številne parametre, ki se spremljajo pri sortnih poskusih vsako leto v sklopu Kmetijskega inštituta Slovenije.

Priporočene sorte/hibridi bučk v letu 2018 – Šempeter pri Novi Gorici

  1. Poskus na prostem (pomlad/poletje) – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela velikosti 7 m2.
  • Prejšnji posevek: Lubenica
  • Gnojenje: 40 t/ha hlevskega gnoja, 15 kg/ha N, 30 kg/ha P205, 60 kg/ha K20.
  • Dognojevanje (fertigacija): 57 kg/ha N, 18 kg/ha P205, 60 kg/ha K20.
  • Tehnologija pridelave: dvignjene gredice prekrite s črno PE folijo, kapljični sistem namakanja.
  • Gostota sajenja: 140 cm x 50 cm.
  • Setev: 13.3.2018, presajanje: 20.4.2018, pobiranje: 18.5. – 6.8.2018, 32 pobiranj.
  • SORTA/HIBRID

    IZVOR

    DOBAVITELJ

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    Aloha F1

    Clause

    Cabo

    51,67

    Brillante F1

    Semillas Fito

    Picount

    51,44

    Naxos F1

    Syngenta

    HP Hibrid

    48,97

    Opera F1

    Clause

    Cabo

    47,20

      Poskus v tunelu (pomlad/poletje) – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela velikosti 2,80 m2.
  • Prejšnji posevek: mešanica za zeleno gnojenje
  • Gnojenje: 40 t/ha hlevskega gnoja.
  • Dognojevanje (fertigacija): 36 kg/ha N, 72 kg/ha P205, 216 kg/ha K20.
  • Tehnologija pridelave: dvignjene gredice prekrite s črno PE folijo, kapljični sistem namakanja.
  • Gostota sajenja: 140 cm x 50 cm.
  • Setev: 13.3.2018, presajanje: 10.4.2018, pobiranje: 9.5. – 13.7.2018, 29 pobiranj.
  • SORTA/HIBRID

    IZVOR

    DOBAVITELJ

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    Ninfa F1

    Clause

    Cabo

    95,27

    Latino F1

    Sativa

    Planta

    84,70

    Aloha F1

    Clause

    Cabo

    82,20

    Brillante F1

    Semillas Fito

    Picount

    82,13

    Naxos F1

    Syngenta

    HP Hibrid

    80,15

    Opera F1

    Clause

    Cabo

    74,58

      Poskus v tunelu (jesen) – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela velikosti 3,50 m2.
  • Prejšnji posevek: bučke
  • Gnojenje: 41 kg/ha N.
  • Dognojevanje (fertigacija): 76 kg/ha N, 24 kg/ha P205, 80 kg/ha K20, 12 kg/ha Mg0.
  • Tehnologija pridelave: dvignjene gredice prekrite s črno PE folijo, kapljični sistem namakanja.
  • Gostota sajenja: 140 cm x 50 cm.
  • Setev: 11.7.2018, presajanje: 31.7.2018, pobiranje: 21.8. – 25.10.2018, 21 pobiranj.
  • SORTA/HIBRID

    IZVOR

    DOBAVITELJ

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    Naxos F1

    Syngenta

    HP Hibrid

    43,63

    Supremo F1

    Syngenta

    HP Hibrid

    38,18

    Brillante F1

    Semillas Fito

    Picount

    37,34

    Opera F1

    Clause

    Cabo

    34,76

    Vir: KIS

     

    Priporočene sorte/hibridi cvetače v letu 2018 – Vrtojba pri Novi Gorici

    1. Poskus na prostem (pomlad) – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela 6 m2.
  • Prejšnji posevek: paprika
  • Gnojenje: 40 t/ha hlevski gnoj, 15 kg/ha N, 30 kg/ha P205, 60 kg/ha K20.
  • Dognojevanje: 108 kg/ha N.
  • Gostota sajenja: 60 cm x 40 cm.
  • Setev: 15.3.2018, presajanje: 20.4.2018, pobiranje: 20.6. – 6.8.2018, 9 pobiranj.
  • SORTA/HIBRID

    IZVOR

    DOBAVITELJ

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    Synergy F1

    Enza Zaden

    Zeleni hit

    19,53

    Abeni F1

    Seminis

    Semenarna Ljubljana

    19,18

    CLX 33717 F1

    Clause

    Cabo

    19,03

    Clipper F1

    Clause

    Cabo

    18,37

     

      Poskus na prostem (jesen) – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela 6 m2.
  • Prejšnji posevek: solata
  • Gnojenje: 20 t/ha hlevski gnoj, 240 kg/ha K20.
  • Dognojevanje: 81 kg/ha N.
  • Gostota sajenja: 60 cm x 40 cm.
  • Setev: 22.6.2018, presajanje: 18.7.2018, pobiranje: 4.10. – 16.11.2018, 7 pobiranj.
  • SORTA/HIBRID

    IZVOR

    DOBAVITELJ

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    Incline F1

    Sakata

    Semenarna Ljubljana

    21,83

    Abeni F1

    Seminis

    Semenarna Ljubljana

    16,23

    Fortalezza F1

    Seminis

    Semenarna Ljubljana

    15,34

    Vir: KIS

    Priporočene sorte/hibridi bučk v letu 2018 – Šempeter pri Novi Gorici

    1. Poskus na prostem (pomlad/poletje) – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela velikosti 7 m2.
  • Prejšnji posevek: Lubenica
  • Gnojenje: 40 t/ha hlevskega gnoja, 15 kg/ha N, 30 kg/ha P205, 60 kg/ha K20.
  • Dognojevanje (fertigacija): 57 kg/ha N, 18 kg/ha P205, 60 kg/ha K20.
  • Tehnologija pridelave: dvignjene gredice prekrite s črno PE folijo, kapljični sistem namakanja.
  • Gostota sajenja: 140 cm x 50 cm.
  • Setev: 13.3.2018, presajanje: 20.4.2018, pobiranje: 18.5. – 6.8.2018, 32 pobiranj.
  • SORTA/HIBRID

    IZVOR

    DOBAVITELJ

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    Aloha F1

    Clause

    Cabo

    51,67

    Brillante F1

    Semillas Fito

    Picount

    51,44

    Naxos F1

    Syngenta

    HP Hibrid

    48,97

    Opera F1

    Clause

    Cabo

    47,20

      Poskus v tunelu (pomlad/poletje) – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela velikosti 2,80 m2.
  • Prejšnji posevek: mešanica za zeleno gnojenje
  • Gnojenje: 40 t/ha hlevskega gnoja.
  • Dognojevanje (fertigacija): 36 kg/ha N, 72 kg/ha P205, 216 kg/ha K20.
  • Tehnologija pridelave: dvignjene gredice prekrite s črno PE folijo, kapljični sistem namakanja.
  • Gostota sajenja: 140 cm x 50 cm.
  • Setev: 13.3.2018, presajanje: 10.4.2018, pobiranje: 9.5. – 13.7.2018, 29 pobiranj.
  • SORTA/HIBRID

    IZVOR

    DOBAVITELJ

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    Ninfa F1

    Clause

    Cabo

    95,27

    Latino F1

    Sativa

    Planta

    84,70

    Aloha F1

    Clause

    Cabo

    82,20

    Brillante F1

    Semillas Fito

    Picount

    82,13

    Naxos F1

    Syngenta

    HP Hibrid

    80,15

    Opera F1

    Clause

    Cabo

    74,58

      Poskus v tunelu (jesen) – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela velikosti 3,50 m2.
  • Prejšnji posevek: bučke
  • Gnojenje: 41 kg/ha N.
  • Dognojevanje (fertigacija): 76 kg/ha N, 24 kg/ha P205, 80 kg/ha K20, 12 kg/ha Mg0.
  • Tehnologija pridelave: dvignjene gredice prekrite s črno PE folijo, kapljični sistem namakanja.
  • Gostota sajenja: 140 cm x 50 cm.
  • Setev: 11.7.2018, presajanje: 31.7.2018, pobiranje: 21.8. – 25.10.2018, 21 pobiranj.
  • SORTA/HIBRID

    IZVOR

    DOBAVITELJ

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    Naxos F1

    Syngenta

    HP Hibrid

    43,63

    Supremo F1

    Syngenta

    HP Hibrid

    38,18

    Brillante F1

    Semillas Fito

    Picount

    37,34

    Opera F1

    Clause

    Cabo

    34,76

    Vir: KIS

     

    Priporočene sorte/hibridi cvetače v letu 2018 – Vrtojba pri Novi Gorici

    1. Poskus na prostem (pomlad) – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela 6 m2.
  • Prejšnji posevek: paprika
  • Gnojenje: 40 t/ha hlevski gnoj, 15 kg/ha N, 30 kg/ha P205, 60 kg/ha K20.
  • Dognojevanje: 108 kg/ha N.
  • Gostota sajenja: 60 cm x 40 cm.
  • Setev: 15.3.2018, presajanje: 20.4.2018, pobiranje: 20.6. – 6.8.2018, 9 pobiranj.
  • SORTA/HIBRID

    IZVOR

    DOBAVITELJ

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    Synergy F1

    Enza Zaden

    Zeleni hit

    19,53

    Abeni F1

    Seminis

    Semenarna Ljubljana

    19,18

    CLX 33717 F1

    Clause

    Cabo

    19,03

    Clipper F1

    Clause

    Cabo

    18,37

     

      Poskus na prostem (jesen) – naključni blok v 3 ponovitvah, osnovna parcela 6 m2.
  • Prejšnji posevek: solata
  • Gnojenje: 20 t/ha hlevski gnoj, 240 kg/ha K20.
  • Dognojevanje: 81 kg/ha N.
  • Gostota sajenja: 60 cm x 40 cm.
  • Setev: 22.6.2018, presajanje: 18.7.2018, pobiranje: 4.10. – 16.11.2018, 7 pobiranj.
  • SORTA/HIBRID

    IZVOR

    DOBAVITELJ

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    Incline F1

    Sakata

    Semenarna Ljubljana

    21,83

    Abeni F1

    Seminis

    Semenarna Ljubljana

    16,23

    Fortalezza F1

    Seminis

    Semenarna Ljubljana

    15,34

    Vir: KIS

     

    CVETAČA

    Pripravila: Jana Bolčič, KGZS Zavod GO

     

    Slika sorta_ptujska_rdeca

    PRIPOROČENE SORTE ČEBULE – GNOJENJE Z DUŠIKOM

    V spodnjih tabeli se nahajajo podatki o sortah čebule, ki so se v poskusih na poskusnih postajah v Sloveniji izkazali za dobre glede na številne parametre, ki se spremljajo pri sortnih poskusih vsako leto v sklopu Kmetijskega inštituta Slovenije. V letu 2017 se je izvajal poskus z več sortami čebule in z različnimi odmerki dušika (0 = brez dognojevanja z dušikom; 54 = 3 x dognojevanje s 54 kg/ha N in 108 = 3 x dognojevanje s 108 kg/ha N.

    Priporočene sorte in povprečni pridelki čebule v letu 2017 – Jablje

     

     

    1. Poskus na prostem – split - plot, osnovna parcela velikosti 4,50 m2.
    • Prejšnji posevek: Brokoli
    • Gnojenje: 20 t/ha hlevski gnoj, 28 kg/ha N, 80 kg/ha P2O5 in 240 kg/ha K2O.
    • Dognojevanje : N po obravnavanjih v treh obrokih.
    • Pridelovanje na prostem: kapljično namakanje.
    • Gostota sajenja: 30 cm x 10 cm, sajenje v tri vrstne pasove.
    • Setev: 15.2.2017, presajanje: 5.4.2017, pobiranje: 14.8.2017.

     

    Navedene so povprečne vrednosti suhe snovi za posamezne sorte čebule, povprečni tržni pridelki in povprečni skupni pridelki za posamezno sorto čebule glede na 3 x dognojevanje z različnimi obroki dušika v času vegetacijskega obdobja.

    Večkrat se je v poskusih pokazalo, da je bila vrednost suhe snovi v sortah čebule višja kot pri hibridih čebule. Zato je tudi skladiščenje sort čebule običajno bolj uspešno.

     

     

    SORTA/HIBRID

    Vsebnost suhe snovi v %

    TRŽNI PRIDELEK (t/ha)

    SKUPNI PRIDELEK (t/ha)

    Ptujska rdeča

    11,4

    29,84

    31,14

    Tera

    13,5

    31,27

    33,35

    Belokranjka

    11,5

    32,55

    33,48

    Tamara

    9,3

    48,92

    50,47

    Talon

    9,6

    47,73

    49, 73

     

     

     

     

    Vir: KIS

     

     

    PTUJSKA RDEČA

     

    Predstavitev rezultatov sort čebule

    Pripravila: Jana Bolčič, KGZS Zavod GO

    Slika stiropor_pladnji

    GOJENJE SADIK ZELENJAVE V STIROPORASTIH PLOŠČAH

    Za uspešno gojenje sadik zelenjadnic je pomembna temperatura, hranilen substrat, svetloba in uravnoteženo namakanje ter prezračevanje rastlinjaka

    Za uspešno gojenje sadik zelenjave potrebujemo kakovosten substrat, dobro osvetlitev v ogrevanem plastenjaku, ustrezno temperaturo za posamezne skupine zelenjadnic in zagotovljeno namakanje ter kasneje tudi prezračevanje plastenjakov. Danes na trgu že dobimo celo paleto kakovostnih substratov za uspešno gojenje sadik, ki so dobro obogateni tako z makro kot mikrohranili. V primeru, da hranil iz substrata začne primanjkovati, se lahko poslužimo foliarnega dognojevanja sadilnega materiala. Večinoma gojimo sadike v gojitvenih ploščah, ki so lahko iz stiropora, uporabimo pa lahko tudi plastificirane gojitvene plošče. S setvijo paradižnika v našem pridelovalnem območju lahko pričnemo že v drugi polovici decembra meseca, nato pa nadaljujemo s setvami preostalih plodovk, kot so grmaste bučke, paprika, jajčevec, kumare, melone in lubenice. Za zagotavljanje ustrezne količine substrata na sadiko uporabimo lahko naslednje gojitvene plošče: za gojenje plodovk običajno uporabimo gojitvene plošče s 40 do 48 luknjami, za gojenje kapusnic in solatnic pa uporabimo gojitvene plošče s 160 do 224 luknjami. Količina substrata na posamezno sadiko je pomembna zato, da zagotovimo dovolj hranilnih snovi za nemoten razvoj koreninskega sistema posamezne sadike. Plastenjake za gojenje sadik moramo tudi ogrevati na ustrezne temperature, kar je odvisno od zahtev posameznih vrst zelenjadnic. V času setve plodovk moramo zagotoviti vsaj 25 o C, nočne temperature pa naj bodo 22 o C. V času od pikiranja pa do končne faze oblikovanja sadike moramo zagotoviti podnevi 22 do 24 o C, ponoči pa vsaj 18 o C.  Pri gojenju sadik temperaturno najbolj zahtevnih plodovk, kot so paprika, kumare, jajčevec, dinje in lubenice, pa moramo biti še bolj pozorni v fazi setve in moramo temperaturo povišati na 27 o C. Izredno pomembno je dosledno in kontrolirano namakanje sadik. V profesionalnih plastenjakih namakanje izvajamo s pomočjo razpršilcev preko namakalnih ramp. Solatnice zahtevajo v času gojenja sadik 14 16 o C, kapusnice pa nekoliko manj, to je 10 12 o C. Pri gojenju sadik je tudi zelo pomembno, da zagotovimo dobro razvit koreninski sistem sadik. Zdrava, dobro prehranjena sadika, z dobro razvitim koreninskim sistemom je pogoj za uspešno rast in razvoj rastlin po presajanju. Zelo pomembno je tudi, da v času, ko sadika oblikuje svoj 4 do 6 pravi list, sadikam namenimo še fazo utrjevanja, vsaj za 7 do 10 dni pred presajanjem na stalno mesto. Pri sajenju sadik na stalno mesto pazimo, da njivo predhodno ustrezno pognojimo in pripravimo dvignjene gredice, na katere potem strojno posadimo naše sadike vedno v nivoju njive, ker se bomo le tako v največji meri izognili gnitju rastlin. Za gojenje sadik plodovk, ki jih sadimo v marcu mesecu za pridelavo v neogrevanih plastenjakih, potrebujemo vsaj 50 do 60 dni. Za gojenje sadik solatnic pa vsaj 40 do 45 dni, podobno velja tudi za gojenje sadik kapusnic. Čas gojenja sadik se bistveno skrajša, ko gojimo sadike v pozno spomladanskem in poletnem času. V poletnem času lahko pripravimo sadiko solate, zelja ali radiča že v 25 do 30  dneh. Tako lahko v našem pridelovalnem območju v povprečju sejemo plodovke od decembra do  januarja meseca za sajenje sadik v marcu in aprilu v neogrevane plastenjake. Sejemo jih tudi še v marcu mesecu za sajenje na prosto konec aprila in maja meseca. Solatnice in kapusnice, to so predvsem zgodnje zelje, zgodnjo cvetačo, zgodnji ohrovt, nadzemno kolerabico, sejemo v drugi polovici januarja meseca v gojitvene plošče, vzgojimo sadike, ki jih nato posadimo v prvi polovici marca meseca na prosto. V februarju običajno sejemo tudi por, ker potrebujemo za gojenje sadik veliko časa, za por namreč potrebujemo 90 dni do končne sadike. Prve dni marca meseca lahko posejemo tudi seme rumene, bele ali rdeče čebule v gojitvene plošče in si na ta način vzgojimo sadike za sajenje na prosto v drugi polovici aprila meseca. Sadike čebule na ta način vzgojimo v dobrih 45 dneh.Za uspešno pridelavo zelenjadnic tako v plastenjakih kot na prostem je sajenje zdravih in ustrezno razvitih sadik, ki imajo dobro razvejan koreninski sistem vitalnega pomena za dober in uspešen pridelek. Če sadimo prestare sadike ne moremo pričakovati želenih rezultatov, ker so pridelki v takih situacijah običajno nižji. Tudi predhodno utrjevanje sadik je pomemben ukrep, ki ga moramo upoštevati preden posadimo sadike na stalno mesto.     Za uspešno gojenje sadik zelenjave potrebujemo kakovosten substrat, dobro osvetlitev v ogrevanem plastenjaku, ustrezno temperaturo za posamezne skupine zelenjadnic in zagotovljeno namakanje ter kasneje tudi prezračevanje plastenjakov. Danes na trgu že dobimo celo paleto kakovostnih substratov za uspešno gojenje sadik, ki so dobro obogateni tako z makro kot mikrohranili. V primeru, da hranil iz substrata začne primanjkovati, se lahko poslužimo foliarnega dognojevanja sadilnega materiala. Večinoma gojimo sadike v gojitvenih ploščah, ki so lahko iz stiropora, uporabimo pa lahko tudi plastificirane gojitvene plošče. S setvijo paradižnika v našem pridelovalnem območju lahko pričnemo že v drugi polovici decembra meseca, nato pa nadaljujemo s setvami preostalih plodovk, kot so grmaste bučke, paprika, jajčevec, kumare, melone in lubenice. Za zagotavljanje ustrezne količine substrata na sadiko uporabimo lahko naslednje gojitvene plošče: za gojenje plodovk običajno uporabimo gojitvene plošče s 40 do 48 luknjami, za gojenje kapusnic in solatnic pa uporabimo gojitvene plošče s 160 do 224 luknjami. Količina substrata na posamezno sadiko je pomembna zato, da zagotovimo dovolj hranilnih snovi za nemoten razvoj koreninskega sistema posamezne sadike. Plastenjake za gojenje sadik moramo tudi ogrevati na ustrezne temperature, kar je odvisno od zahtev posameznih vrst zelenjadnic. V času setve plodovk moramo zagotoviti vsaj 25 o C, nočne temperature pa naj bodo 22 o C. V času od pikiranja pa do končne faze oblikovanja sadike moramo zagotoviti podnevi 22 do 24 o C, ponoči pa vsaj 18 o C.  Pri gojenju sadik temperaturno najbolj zahtevnih plodovk, kot so paprika, kumare, jajčevec, dinje in lubenice, pa moramo biti še bolj pozorni v fazi setve in moramo temperaturo povišati na 27 o C. Izredno pomembno je dosledno in kontrolirano namakanje sadik. V profesionalnih plastenjakih namakanje izvajamo s pomočjo razpršilcev preko namakalnih ramp. Solatnice zahtevajo v času gojenja sadik 14 16 o C, kapusnice pa nekoliko manj, to je 10 12 o C. Pri gojenju sadik je tudi zelo pomembno, da zagotovimo dobro razvit koreninski sistem sadik. Zdrava, dobro prehranjena sadika, z dobro razvitim koreninskim sistemom je pogoj za uspešno rast in razvoj rastlin po presajanju. Zelo pomembno je tudi, da v času, ko sadika oblikuje svoj 4 do 6 pravi list, sadikam namenimo še fazo utrjevanja, vsaj za 7 do 10 dni pred presajanjem na stalno mesto. Pri sajenju sadik na stalno mesto pazimo, da njivo predhodno ustrezno pognojimo in pripravimo dvignjene gredice, na katere potem strojno posadimo naše sadike vedno v nivoju njive, ker se bomo le tako v največji meri izognili gnitju rastlin. Za gojenje sadik plodovk, ki jih sadimo v marcu mesecu za pridelavo v neogrevanih plastenjakih, potrebujemo vsaj 50 do 60 dni. Za gojenje sadik solatnic pa vsaj 40 do 45 dni, podobno velja tudi za gojenje sadik kapusnic. Čas gojenja sadik se bistveno skrajša, ko gojimo sadike v pozno spomladanskem in poletnem času. V poletnem času lahko pripravimo sadiko solate, zelja ali radiča že v 25 do 30  dneh. Tako lahko v našem pridelovalnem območju v povprečju sejemo plodovke od decembra do  januarja meseca za sajenje sadik v marcu in aprilu v neogrevane plastenjake. Sejemo jih tudi še v marcu mesecu za sajenje na prosto konec aprila in maja meseca. Solatnice in kapusnice, to so predvsem zgodnje zelje, zgodnjo cvetačo, zgodnji ohrovt, nadzemno kolerabico, sejemo v drugi polovici januarja meseca v gojitvene plošče, vzgojimo sadike, ki jih nato posadimo v prvi polovici marca meseca na prosto. V februarju običajno sejemo tudi por, ker potrebujemo za gojenje sadik veliko časa, za por namreč potrebujemo 90 dni do končne sadike. Prve dni marca meseca lahko posejemo tudi seme rumene, bele ali rdeče čebule v gojitvene plošče in si na ta način vzgojimo sadike za sajenje na prosto v drugi polovici aprila meseca. Sadike čebule na ta način vzgojimo v dobrih 45 dneh.Za uspešno pridelavo zelenjadnic tako v plastenjakih kot na prostem je sajenje zdravih in ustrezno razvitih sadik, ki imajo dobro razvejan koreninski sistem vitalnega pomena za dober in uspešen pridelek. Če sadimo prestare sadike ne moremo pričakovati želenih rezultatov, ker so pridelki v takih situacijah običajno nižji. Tudi predhodno utrjevanje sadik je pomemben ukrep, ki ga moramo upoštevati preden posadimo sadike na stalno mesto.     

     

     

    Slika ajda

    Pridelovanje medovitih rastlin - ajde, sončnice in facelije

    Čebele so pomembni opraševalci kmetijskih rastlin in prav je, da jih kmetovalci s svojim ravnanjem vedno varujejo tako kot tudi okolje, tla in vode. Smernice dobre prakse pri gnojenju in varstvu rastlin posebej omenjajo tudi varstvo čebel. Kmetovalci tudi s setvijo medovitih rastlin pomagajo pri paši čebel in si hkrati s tem omogočijo večji pridelek bolje oprašenih kultur.

    Med medovite poljščine sodijo tudi ajda, sončnice in facelija, katerih setev spodbuja tudi država na kmetijah, ki so vključena v kmetijsko okoljska in podnebna (KOPOP) plačila. Na kmetijah z manj njivami, lahko medovite rastline kmetje in vrtičkarji vključijo v kolobar kot glavni ali pa naknadni dosevek.

     

    ajda   Pridelovanje ajde

     

     

     

     

     

     

    facelija (002)   Pridelovanje facelije

     

     

     

     

     

     

    Sončnicačmrlji (002)   Pridelovanje sončnic

     

     

     

     

     


    PRIDELOVANJE MEDOVITIH RASTLIN-ajda sončnice in facelija.pdf

    Anka Poženel, svetovalka specialistka za poljedelstvo
    Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

    Slika koruza_pred_vznikom

    SEZNAM HERBICIDOV V KORUZI PRED IN TIK PO VZNIKU KORUZE

    Koruze posejane v aprilu so sedaj na lažjih tleh že vzkalile in imajo 2-3 liste, na težjih hladnejših tleh pa še kalijo. Setev koruze še ni povsem končana, saj so nekatera težja tla še vedno prevlažna za setev. Pleveli so že vzkalili in kljub hladnejšemu vremenu pridno rastejo.

    Pri uporabi herbicidov pred in tik po vzniku v teh hladnejših dneh lahko pričakujemo pri nekaterih herbicidnih kombinacijah zastoj rasti pri koruzi, ki je v stresu zaradi hlada in namočenosti zemlje. V tabeli navajamo herbicide, ki se rabijo pred vznikom koruze ali tik po vzniku koruze. Priporočamo dosledno upoštevanje odmerkov herbicida in vode na ha in časa uporabe iz »Navodila o uporabi«! Posebej priporočamo, da preberete vsa Opozorila, ki se nanašajo na kolobarne omejitve in fitotoksičnost in jih dosledno upoštevajte!

     

    SEZNAM HRBICIDOV PRED IN TIK PO VZNIKU KORUZE 2019.pdf

     

    Pripravila: Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.

    Slika plevel_v_zitu

    ZATIRANJE PLEVELOV V ŽITIH

    Najugodnejši čas za zatiranje plevelov v žitih je v času razraščanja, do pojava prvega kolenca, ko so pleveli še manjši, občutljivejši in jih škropivo lažje doseže. Ozimna žita so sedaj že v kolenčenju, jarine pa večinoma v razraščanju. V priloženem seznamu so navedeni samo registrirani herbicidi, ki jih lahko še rabimo v ozimnih in jarih žitih (pozna raba od razraščanja naprej). Pred uporabo herbicida obvezno preberite in upoštevajte NAVODILO O UPORABI

    Ozimne pšenice so v Vipavski dolini sedaj v fazi 1- 3 kolenca (BBCH 31 - 33), ozimni ječmeni pa v fazi od 2. kolenca do zastavičarja  (BBCH 32 – 39). Jara žita so v fazi vznika ali razraščanja (BBCH 21 – 25). Za zatiranje plevelov je v oziminah najugodnejši čas že mimo oz. je skrajni čas, v jarinah pa je še čas, saj je sedaj večina semenskih plevelov vzkalila. Razvoj posevkov in plevelov bo sedaj ob toplejšem vremenu in po dežju zelo hiter. Največ škode v žitih povzročajo trajni pleveli kot so smolenec, njivski slak, osat, .. Gospodarski prag škodljivosti je za smolenec 0,5 rastlin na m2, za slak pa 1 rastlina na m2. Priporočamo, da plevele zatirate, če je njihova pokrovnost večja kot 10 % in na redkih posevkih. Jarine, posebno oves, so občutljivejše na herbicide, zato je izbira in odmerjanje herbicida zelo važna. Pri herbicidih, kjer smo izpisali opozorilo: kolobarne omejitve, gre za vpliv herbicida na setev naslednje kulture npr. lucerne. Podrobnosti so opisane v navodilu o uporabi pod opozorila. Pri izbiri pripravkov bodite pozorni na razvojno fazo posevka (kolenca, zastavičar) in nočne temperature po škropljenju.

    Pripravila: Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.

    HERBICIDI V ŽITIH 2019- 9.4.2019.pdf

    Slika krmni_grah

    SETEV JAREGA KRMNEGA GRAHA

    V nižinah Primorske je seda tudi že čas za setev jarega krmnega graha, ki potrebuje za kalitev 4 - 6 oC. Sejemo ga na srednje lahka odcedna tla dobro poravnana tla.

    Za popestritev kolobarja lahko na lažjih odcednih njivah posejemo tudi stročnico - krmni grah vitičar, ki daje zgoden pridelek z beljakovinami bogatega zrnja. Krmni grah vitičar sejemo v čistem posevku, zori v istem času kot ozimna žita in daje dobro močno beljakovinsko krmo za živali. Grah lepo uspeva na strukturnih srednje lahkih do srednje težkih tleh, ki dobro prepuščajo odvečno vodo, hkrati pa jo tudi dobro zadržujejo.  Za krmi grah niso primerna težka slabo odcedna tla z depresijami, saj na tleh s stoječo vodo posevek porumeni.  Celoten članek je na voljo TUKAJ

     

    KRMNI GRAH 2019TEHNOL.PRIDELAVE.pdf

    Slika psenica

    SETEV JARIH ŽIT - JARA PŠENICA, JARI JEČMEN IN OVES

    Tla so se sedaj dovolj osušila in segrela nad 3 oC, da omogočajo setev jarih žit, ki jih moramo posejati čim prej v februarju. Pozne setve po 15. marcu v nižinah Primorske dajejo manjši in nezanesljiv pridelek, ker jih v času zorenja prizadene suša.

    Jara žita dajo sicer manjši pridelek kot ozimna, zato so bolj primerna za pridelovanje v hribovitih območjih, kjer ozimine slabo prezimijo. Pridelovalci v nižinskih območjih se odločajo za jarine zaradi lažjega kolobarjenja in onemogočene setve ali slabe prezimitve ozimin. Setev moramo opraviti čim prej v februarju in marcu oz. takoj, ko se tla ogrejejo na 3 oC. Pozne setve po 15. marcu v nižinah Primorske dajejo manjši in nezanesljiv pridelek, ker jih v času zorenja prizadene suša. Najbolj zgodnjo setev zahtevajo pšenica, tritikala, rž in oves. Ječmen lahko zaradi hitre rasti in razvoja sejemo od jarih žit najkasneje.Med jarimi žiti najpogosteje sejemo jari ječmen za živinsko krmo. Oves večinoma sejejo rejci konj ali tisti, ki jih oskrbujejo. Jara pšenica daje sicer nižje pridelke zrnja kot ozimna, kvaliteta zrnja pa je pri večini sort bistveno boljša. Pri peki kruha lahko moko iz jare pšenice uporabljamo kot izboljševalko moki iz ozimne pšenice (mešanje).Celoten članek je na voljo TUKAJ.

    TEHNOLOGIJA JARINE

    Slika plastenjak

    Pridelava zelenjave v plastenjaku

    Pri načrtovanju pridelave zelenjadnic v plastenjaku moramo biti pozorni na to, da oblikujemo pravilno vrstenje rastlin iz različnih družin zelenjadnic, na vsebnost hranil v tleh, na pravilno osnovno gnojenje in dognojevanje rastlin v različnih fazah rasti in na oskrbo rastlin v vseh fazah rasti.

     V pridelavi zelenjave v plastenjaku moramo biti pozorni, da načrtujemo dober kolobar zelenjadnic iz različnih družin. Če imamo dobro načrtovan kolobar se lahko v veliki meri tudi izognemo težavam ob izbruhu talnih gliv, nematod v tleh, škodljivcev in bolezni. Pri pridelavi zelenjave v pokritem prostoru smo lahko bolj uspešni, ker lažje ustvarimo vse pogoje, ki jih rastline potrebujejo. Na Primorskem sta uveljavljena dva ciklusa pridelave zelenjave v tekočem letu, to sta spomladansko poletni ciklus pridelave, ki traja od začetka meseca marca (začetek sajenja) do konec meseca avgusta. Drugi ciklus pridelave, jesensko zimski ciklus, pa poteka od septembra meseca do meseca januarja v naslednjem letu. V ugodnih klimatskih pogojih že v februarju pričnemo s pripravo tal v plastenjakih. Osnovno gnojenje poteka na podlagi predhodno opravljenih analiz tal. V integrirani pridelavi vnesemo v osnovnem gnojenju v tla del organskih in del mineralnih gnojil. Strojno oblikujemo dvignjene gredice. Še posebno je to pomembno v primeru, ko imamo težka tla z višjo vsebnostjo gline. Običajno se na dvignjene gredice tudi strojno položi folijo in predhodno namesti kapljične cevi za namakanje. Preko kapljičnih cevi za namakanje med vegetacijo v posameznih fazah rasti dognojujemo rastline. V ekološkem kmetovanju pa moramo v osnovnem gnojenju in tudi v dognojevanju rastlin uporabiti organska gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi rastlin. V optimalnih razmerah lahko pričnemo s sajenjem plodovk v začetku marca meseca v neogrevane plastenjake. Ob sajenju tudi pazimo, da jih ne posadimo pregloboko. Posadimo jih na ustrezne razdalje, kar pa je odvisno od načina pridelave in oskrbe posameznih kultur. Paradižnik na primer sadimo na medvrstno razdaljo 80 cm in v vrsti 40 cm. Ko se rastline dobro ukoreninijo in pričnejo z rastjo, jih običajno povežemo s polietilensko vrvico, ki jo med rastjo ves čas ovijamo okoli glavnega stebla in redno odstranjujemo zalistnike. Za dobro oplodnjo poskrbimo tako, da vnašamo čmrlje v plastenjake. Na ta način zagotovimo tudi bolj izenačene plodove in dobre pridelke. Poleg rednega vnosa čmrljevih družin lahko izvajamo tudi biotično varstvo, predvsem pri varstvu rastlin pred napadom listnih uši, proti rastlinjakovemu ščitkarju in v primeru pojava tripsov. V biotičnem varstvu vnašamo koristne organizme v obliki obešank ali pa jih potresemo po listih rastlin v preventivnem varstvu. Pri pridelavi paprike v plastenjaku pa običajno vzpostavimo oporo za rastline tako, da uporabimo mrežo, ki jo vodoravno napnemo in pričvrstimo na količke. Na ta način postavljena mreža nudi rastlinam paprike oporo. Papriko prav tako sadimo na razdalje 80 cm x 40 cm, vmes puščamo dovolj prostora za nemoteno oskrbo rastlin. Pomembno opravilo v oskrbi rastlin paprike je redčenje mladih poganjkov, ker na ta način zagotovimo bolj izenačene plodove in kvalitetne pridelke. Rastline solatnih kumar tudi opremimo s polietilensko vrvico, ki jo ovijamo okoli stebla in na ta način rastlinam nudimo oporo. V poletnem času je zelo pomembno, da plodovke z ustreznimi mikrorazpršilci, ki jih namestimo nad rastline orošujemo tako, da ustvarimo drobne kapljice (meglo) in na ta način rastlinam pomagamo, da bolje prenašajo visoke temperature. Poleg tega je pomembno tudi redno prezračevanje plastenjakov. Namakanje mora biti redno in uravnoteženo. S posebnimi pastami, ki jih razredčimo z vodo in so narejene iz naravnih voskov, pa lahko poškropimo folijo plastenjaka tako, da ustvarimo ustrezno senčenje in zagotovimo boljše klimatske pogoje za rast in razvoj rastlin v plastenjakih. Za jesensko zimske termine pridelave si sadike vzgojimo že v avgustu mesecu, tako da pričnemo s setvami že v začetku meseca avgusta. Seme posejemo v striroporaste plošče, ki jih predhodno napolnimo s kvalitetnim substratom. Posejane plošče postavimo v polsenco ali pa setvenico prekrijemo z ustrezno senčilno mrežo. Skrbimo za redno namakanje in po potrebi dognojevanje mladih rastlin. V teh terminih najbolj pogosto pridelujemo cikorijo, solato, endivijo, sladki janež, blitvo, špinačo, motovilec, rdečo mesečno redkvico.     

    Slika dsc_4182_002

    Lokalne sorte zelenjadnic

    Pod lokalne sorte uvrščamo lokalne populacije kmetijskih rastlin, ki so se ohranile na kmetijah. To so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji. Opuščene lokalne sorte pa so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v genski banki.

    Na izobraževanju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 30.11.2018, smo na temo Novosti v zelenjadarstvu dobili bolj poglobljene informacije o lokalnih sortah, ki sta jih podali dr. Kristina Ugrinović in Mojca Škof iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

    Pod lokalne sorte uvrščamo lokalne populacije kmetijskih rastlin, ki so se ohranile na kmetijah. To so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene  v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji. Opuščene lokalne sorte pa so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v genski banki.

    Povpraševanje potrošnikov po starih sortah raste. Po semenu in sadilnem materialu starih sort povprašujejo predvsem samooskrbni pridelovalci, veliko povpraševanja je tudi pri tržnih pridelovalcih. Tudi vpis ohranjevalnih in vrtičkarskih sort zelenjadnic se je v Sloveniji močno povečal.


    Nabor lokalnih sort

    Čebula: Belokranjka, Ivica rdeča, Ptujska rdeča, Tera. Česen: Ptujski jesenski, Pujski spomladanski, Štrigon, Anka jesenski, Haloški in Primorski. Por: Domači dolgi

    Kumare: Dolga zelena, Biljenka. Paprika: Botinska rumena, Sivrija, Šorokšari. Paradižnik: Dule, Jani pritlikav, Luka, Maribor, Milka, Novosadski jabučar, Stanko, Tomi, Val.

    Visok fižol za zrnje: Cipro, Visok pisan češnjevec, Jabelski pisanec, Kifeljček Justi, Klemen, Semenarna 22, Lišček rdeči, Lišček rdeči marmorirani. Visok fižol za stročje: Cipro, Kifeljček Justi, Klemen, Ptujski maslenec, Maslenec rani, Barjanec. Nizek fižol za zrnje: Češnjevec, Prepeličar tomačevski, Ribničan, Zorin, Topolovec. Turški fižol: Breginc.

    Korenje: Ljubljansko rumeno. Zelje: Emona, Futoško, Kranjsko okroglo, Ljubljansko, Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3. Motovilec: Ljubljanski, Pomladin in Žličar. Radič: Goriški, Monivip, Solkanski.

    Solata: Anna, Belokriška, Bistra, Dalmatinska ledenka, Leda, Ljubljanska ledenka, Marija, Mima, Posavka, Pavlinčica, Šempeterka, Trnovska ledenka, Vegorka, Majska kraljica.

    Rezultati naloge Termini pridelovanja lokalnih sort solate, ko je bilo od leta 2015 do leta 2017 narejenih več poskusov z lokalnimi krhkolistnimi sortami solate. Primernost terminov pridelave za posamezne lokalne sorte v odvisnosti od pridelave. Preskušeno je bilo 15 lokalnih sort solate:

    • Za večino sort solate je najprimernejše obdobje pridelave zgodnja pomlad, ker so takrat tudi pridelki najvišji. Nekatere sorte so primerne za pridelavo tudi v jesenskem času.
       
    • Presajanje v marcu v plastenjak (I.in II. dekada); spravilo v III. dekadi aprila in v I. dekadi meseca maja. Masa glave 600 – 750 g. Sorte: Posavka, Dalmatinska ledenka, Bistra in Trnovska ledenka.
       
    • Presajanje solate v II. dekadi marca na prosto. Spravilo v III. dekadi v maju. Sorte: Pavlinčica, Leda, Bistra, Posavka, Dalmatinska ledenka in Trnovska ledenka. Masa glave 500 – 600 g.
       
    • Termin presajanja  na prosto v I. in II. dekadi v mesecu aprilu. Spravilo solate pa je bilo v I. in II. dekadi v mesecu juniju. Sorte: Leda, Bistra, Posavka in Trnovska ledenka. Masa glave je bila 500 – 700 g.
       
    • Termin presajanja na prosto je bil v I. dekadi meseca maja, spravilo solat pa v II. in III. dekadi meseca junija. Sorte. Leda, Posavka in Trnovska ledenk so dosegale maso glave 500 – 800 g
       
    • Jesenski termin presajanja solate na prostem v I. dekadi v mesecu avgustu, spravilo pa je bilo opravljeno v I. in II. dekadi v mesecu oktobru. Sorte: Leda, Belokriška, Anna. Masa glave je 500 – 800 g.
       
    • Jesenski termin pridelave solate v plastenjaku – presajanje v II. dekadi meseca avgusta, spravilo pa v I. in II. dekadi v mesecu oktobru. Sorte: Bistra, Belokriška. Masa glave je bila med 400 in 700 g.
       
    • Pozno jesenski termin presajanja solate je bil v plastenjak v I. in II. dekadi meseca septembra, spravilo v II. dekadi meseca decembra in v I. dekadi meseca januarja. Sorte: Posavka, Bistra. Masa glave je bila od 150 do 250 g.
       
    • Zimski termin presajanja solate je bil v dogrevan plastenjak izveden v III. dekadi meseca septembra. Spravilo je bilo v II. dekadi januarja in v I. dekadi februarja. Masa glave je bila 150 do 250 g.

     

    Priporočila za posamezne lokalne sorte solate:

    • Leda (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi, jeseni in pozimi. Srednje občutljiva je na solatno plese, na uhajanje v cvet in na skladiščenje.
       
    • Posavka (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo v zgodnji pomladi, pozni jeseni in pozimi. Slabo se skladišči, pri višjih temperaturah hitro uide v cvet, na njivi ni obstojna. Je zelo okusna sorta.
       
    • Bistra (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi, jeseni in pozimi. Srednje občutljiva je na solatno plesen, zgodaj začne uhajati v cvet, občutljiva je na sončni ožig, slabše je obstojna na njivi in tudi slabše se skladišči.
       
    • Trnovska ledenka (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo spomladi in jeseni. Na solatno plesen je manj občutljiva, srednje je občutljiva na uhajanje v cvet, srednje občutljiva je na skladiščenje. Po okusu pa je zelo dobra.
       
    • Dalmatinska ledenka (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo v zgodnji pomladi in pozni jeseni. Občutljiva je na solatno plesen in na zgodnje uhajanje v cvet. Slabša je tudi njena obstojnost na njivi in tudi slabše se skladišči.
       
    • Belokriška (krhkolistna solata) – primerna za sajenje spomladi in jeseni. Zelo je občutljiva na solatno plesen in srednje do zgodnje uhajanje v cvet. Občutljiva je tudi na jesensko pozebo in srednje dobro se skladišči.
       
    • Anna (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo v spomladanskem, jesenskem in zimskem času. Srednje občutljiva je na solatno plesen in na uhajanje v cvet.
       
    • Ljubljanska ledenka (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi in jeseni. Zelo občutljiva je na solatno plesen, srednje občutljiva pa je na uhajanje v cvet.
       
    • Pavlinčica (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo spomladanskem, jesenskem in zimskem času. Manj občutljiva je na solatno plesen, uhajanje v cvet pa je zgodnje.

     

    Opisi lokalnih sort zelja:

    • Emona: je srednje pozna sorta,  ki je primerna za kisanje naribanega zelja kot tudi za kisanje celih glav. Sicer je seme za to sorto na trgu težko dostopno, glave zelja niso dovolj zbite in sorta razvije visok kocen. Pridelki so srednji do nizki.
    • Futoško: je srednje pozna sorta, ki pa oblikuje velike glave z zelo tankimi listi in kratkim kocenom. Sorta je bolj primerna za svežo porabo. Pridelki so nizki. Futoško zelje je zelo občutljivo na Xanthomonas campestris pv. campestris.
    • Ljubljansko: je srednje pozna sorta, ki oblikuje zelo slabo polnjene velike glave, zato ni primerna za kisanje naribanih listov. Bolj je primerna za kisanje celih glav ali za svežo uporabo.
    • Varaždinsko: je srednje pozna sorta, ki oblikuje velike ploščate glave, zbitost glav je dobra do srednje dobra, kar je odvisno od selekcije. Je pa odlična sorta za kisanje naribanih listov in za kisanje celih glav. Ima odlične organoleptične ocene za kisano zelje. Pridelki so srednji.


    Opisi lokalnih sort čebule:

    • Belokranjka: je čebula blagega okusa z značilno podolgovato obliko in s srednjimi pridelki, ki se dobro skladišči. Seme pa je težko dostopno.
    • Ivica rdeča: je čebula podolgovate oblike s srednjimi pridelki in se srednje dobro skladišči. Ob deževnem vremenu je na polju slabo obstojna.
    • Ptujska rdeča: je čebula z značilno sploščeno obliko, s srednjimi pridelki. Se zelo dobro skladišči in ima dobre kulinarične lastnosti ter je naša najbolj razširjena lokalna sorta.
    • Tera: je čebula z značilno sploščeno obliko s srednjimi pridelki ter se dobro skladišči.

     


    Jana Bolčič, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova gorica 

    Slika poljscine

    Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin in zelenjadnic

    Polja poleg gozdov in travinja zavzemajo največji delež slovenske agrarne in siceršnje pokrajine in zato gospodarjenje z njimi pušča velik biološki in socioloških odtis na našo deželo in družbo. Naravne danosti nas usmerjajo v ekološko pridelavo tudi na njivah. Doslej se je v ekološko kmetovanje usmerilo okoli 3400 kmetij (4,7 %) na okoli 8,7 % kmetijskih obdelovalnih površin, s poljedelstvom pa se ukvarjajo na nekoliko več kot 4000 ha. Cilji ekološke pridelave hrane na njivah so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti.

    Vas zanima ekološko kmetijstvo ali ste se v ekološko kmetovanje že usmerili? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin, zelenjadnic, sadja in grozdja, pri pripravi katerih so sodelovali tudi naše sodelavke in sodelavci.

     

    Navodila bodo v pomoč vsem ekološkim pridelovalcem, da boste lahko ustrezno in pravilno izvajali aktivnosti v okviru omejitev in možnosti, ki jih prinaša vključenost v shemo ekološkega kmetovanja.

     

    Vsebina zajema vsa tehnološka opravila in preventivne ter okolju prijazne ukrepe varstva rastlin. Predstavljeni so tudi predpisi, ki urejajo ekološko kmetijstvo, pravilna izbira lege, oskrba in obdelava tal, sajenje, pridelava posameznih vrst kmetijskih kultur, pa tudi smernice, kako kombinirati ukrep ekološkega kmetijstva z zahtevami operacij ukrepa kmetijsko - okoljsko - podnebnih plačil (KOPOP) in druge vsebine.

    Ekološka pridelava je delovno veliko bolj intenzivna od standardne in zahteva veliko znanja. Ob ustrezni tehnologiji in uspešnem trženju pa so pridelki in prihodek visoki.

    TEHNOLOŠKA NAVODILA za ekološko pridelavo poljščin

    TEHNOLOŠKA NAVODILA za ekološko pridelavo zelenjadnic

     

    Slovenija je glede na pokrajinsko konfiguracijo izjemno pestra dežela na stičišču več fito-geografskih in podnebnih območij z nadpovprečno pestrostjo rastlinstva in živalstva, ugodnim podnebjem in veliko vodnimi viri, kar je ena  naših glavnih naravnih bogastev. Kljub omejitvam, ki jih naravni dejavniki prinašajo za sodobno tehnizirano pridelavo (npr. strmine, razdrobljenost enot, sušna ali močvirna območja), lahko pridelamo živež vrhunske kakovosti in imamo visoko kakovost življenja na tem prostoru.

    Cilji ekološke pridelave hrane na njivah so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti.

    Cilji ekološke pridelave hrane na njivah so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti, in so naslednji:

    • dolgoročno ohranjanje rodovitnosti tal, ohranjaje splošne vrstne in genetske pestrosti kmetijskih rastlin in živali ter organizmov, agrarnih in obargarnih biotopov,
    • pridelava hrane nadstandardne kakovosti, ki naj v prehrani sodobnega človeka prispeva k preprečitvi negativnih učinkov uživanja manj kakovostne in snovno neuravnovešene hrane (državni zdravstveni vidik),
    • vzdrževanje kmetijske pokrajine za opravljanje dodatnih ekosistemskih funkcij (npr. varovanje pred razdiralnimi učinki vetra, nalivov in poplav, biodiverzitetni otoki ipd.),
    • dolgoročna možnost hkratnega izvajanja kmetijske pridelave in izrabe istih pedoloških enot za črpanje kakovostne pitne vode in tudi
    • povečevanje števila dohodkovno ustreznih delovnih mest v pridelavi in predelavi ter
    • povečevanje na kmetijstvo vezanih gospodarskih dejavnostih (turizem, trgovina, zdravstvo, energetika, temelječa naobnovljivih virih).
    Slika psenica_v_mladem_oljcniku

    Oljkarstvo in poljedelstvo

    Oljka je značilna sredozemska kultura, prilagojena na sušne razmere in se jo pri nas večinoma sadi na sušne lege. Posajena je na ravne površine ali na terasirana pobočja. Po saditvi sadik je v vodoravnem praznem medvrstnem prostoru možna pridelava prezimnih, zgodnje spomladanskih ali na sušne razmere prilagojenih poljščin kot so žita, zgodnji krompir, sončnice, oljna ogrščica in dosevkov za zeleno gnojenje. Pridelava poljščin v mladih nasadih oljk je značilna npr. za Toskano v Italiji. Pri nas v Istri je taka raba redka, saj se seje le pšenica, krompir, inkarnatka in krmna repica.

    Poljščine je mogoče saditi v praznem medvrstnem prostoru le v mladih nasadih, ki so sajeni na običajne medvrstne razdalje, preden zakrijejo medvrstni prostor. Pri večjih sadilnih razdaljah oljk, bi bilo sajenje poljščin mogoče dalj časa.

    Na površinah, kjer se odločajo za saditev oljk, so tla večinoma skromno založena z organsko snovjo oz. humusom, ki pa igra pomembno vlogo pri zadrževanju rastlinam dostopne vode in hranil v tleh in s tem pri večji odpornosti oljk na sušne razmere. Pri tem je poleg pridelovanja poljščin, zelo pomembna vloga dosevkov za zeleno gnojenje, ki jih sejemo prav z namenom obogatitve tal z organsko snovjo. Na območjih, kjer se sadijo nasadi oljk, je običajno zelo malo živinoreje, ki bi lahko prispevala hlevski gnoj ob saditvi nasadov. Prav posevkom za zeleno gnojenje bi zato morali dati poseben poudarek že pred zasaditvijo nasadov in prva leta po saditvi, da bi obogatili tla z organsko snovjo.


    Pridelava poljščin v oljčnikih

    Na sušnejših območjih ima prednost pridelava ozimnih poljščin in poljščin s kratko rastno dobo, da se izognemo najhujši poletni suši. V poštev bi prišle tudi poljščine, ki so zelo prilagojene na sušne razmere (sončnice, sirek za zrnje).

    • Ozimna žita in oljna ogrščica

    Med ozimnimi poljščinami pridejo v poštev: ozimna žita in oljna ogrščica za olje ali biodizel. Med ozimnimi žiti je možna intenzivnejša ozimna pšenica in ječmen ali pa manj zahtevna žita kot so tritikala in pira in ozimni oves. Med ozimnimi sortami pšenice, tritikale, pire in ovsa je bolje izbirati zgodnejše sorte, da dozorijo pred nastopom poletnih sušnih dni. Najhitreje dozori ječmen, ki ga zato priporočamo za bolj sušnejše in plitvejše lege. Ozimna oljna ogrščica dozori v času žetve ozimnih žit.
    Setev jarih žit je manj priporočljiva, ker zorijo pozneje in bi bil zato pridelek zaradi sušnih razmer precej manjši. Od jarih žit bi prišel v poštev le ječmen z zares zgodno setvijo najkasneje v prvi polovici februarja ali pa pozno jesenska setev presevnih sort ozimne pšenice.
    Za setev ozimnih žit priporočamo plitvo oranje ali kultiviranje tal medvrstnega prostora po zasaditvi nasada.

    • Pridelava krompirja, sončnic in sirka za zrnje

    Od spomladanskih kultur pride v poštev za saditev v mladih nasadih oljčnikov krompir, posebej zgodnje sorte, ki dozorijo pred nastopom vročih dni. V poštev pride zgodnja saditev koncem februarja, tako da imamo prvi pridelek lahko že v maju.

    Sončnice in sirek za zrnje bi kot na sušo zelo odporni poljščini lahko prišli v poštev na nekaj globljih z vlago bolje preskrbljenih tleh.

    Pridelava krompirja v mladem oljčniku.JPGPšenica v mladem oljčniku.JPG

     

    Pridelava rastlin za zeleno gnojenje

    Zeleno gnojenje je za oskrbo tal z organsko snovjo nepogrešljivo in bi po našem mnenju spadalo med glavna tehnološka priporočila pred in prva leta po napravi oljčnika.

    V kolikor je površina v času do zasaditve z oljkami prazna priporočamo takojšnjo setev rastlin za zeleni podor zaradi preprečitve erozije, za izboljšanje strukture tal in zmanjšanja negativnih vplivov sonca in dežja na zbitost tal. S setvijo pokrovnih rastlin tudi preprečimo izpiranje hranil in kalitev plevelov na površini. Zaoravanje pridelane organske mase v tla zmanjša zbitost tal in izboljšalo strukturo tal, ki je zaradi prehodov težkih strojev ob saditvi poslabšana. Vnašanje dodatne organske mase v tla izboljša tudi zadrževalne sposobnosti tal za vodo in hranila, kar bo kasneje ugodno vplivalo na rast posajenih oljk.

    Pri setvi dosevkov za zeleni podor je pomembno, da je površina čim dalj časa pokrita z zelenim pokrovom. Setev lahko opravimo po poletni suši v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo tudi vroča in suha poletja.

    Pri izbiri primernih dosevkov dajemo prednost tistim, ki dajo več organske mase (križnice) in bogatijo tla z dušikom (detelje oz. metuljnice). Dosevki z veliko nadzemno maso so bolj primerni za jesensko setev kot prezimni dosevki (krmna repica in krmna ogrščica), lahko pa sejemo tudi neprezimno oljno redkev, belo gorjušico in facelijo ter njene mešanice od spomladi do jeseni.

    • Setev neprezimnih dosevkov za zeleni podor

    V spomladanskem času v aprilu in maju pridejo v poštev za zeleni pokrov preko leta in za podoravanje jeseni za obogatitev tal z organsko maso sledeče rastline oz. kombinacija rastlin z veliko listno maso in enoletnimi metuljnicami.

    Odpornost na sušo je največja pri obeh deteljah. Ostale rastline za podor (npr. krmna repica, krmna ogrščica,..) sejemo kasneje, ko se dan daljša.

    Rastlinska vrsta Setvena količina v čisti setvi – kg/ha
    OLJNA REDKEV (Raphanus sativus L. var. oleiformis) 25 - 30
    BELA GORJUŠICA (Sinapis alba L.) 20 – 25
    FACELIJA (Phacelia tanacetifolia Benth.) 10 – 15
    JARA GRAŠICA (Vicia stiva L.) 120 – 160
    ALEKSANDRIJSKA DETELJA (Trifolium alexandrinum) 25 – 30
    PERZIJSKA DETELJA (Trifolium resupinatum) 20
    MUNGO (Guizotia abyssinica) 8 -10
    ESPARZETA (Onobrychis viciifilia Scop.) 160 (setev v mešanicah)

    Primeri mešanic, ki jih še bolj priporočamo kot setev v čistem posevku:

    Vrsta % v mešanici Setvena količina– kg/ha Opombe
    1. Oljna redkev + 60 % 15 samo za podor
    Facelija + 20 3  
    Aleksandrijska detelja
    ali Perzijska detelja
    20
    ali 20
    5
    ali 4
     
    2. Bela gorjušica + 60 % 13 Podobna kot o. redkev
    Facelija + 20 3  
    Aleksandrijska detelja
    ali Perzijska detelja
    20
    ali 20
    5
    ali 4
     
    3. Bela gorjušica
    ali oljna redkev +
    60 %
    60
    13
    15
    Podobna kot oljna redkev
    Facelija + 20 3  
    Jara grašica 20 24 Lahko tudi za krmo

    Vključitev vsaj 20 % enoletnih metuljnic v mešanici je priporočljiva tudi zaradi bogatitve tal z dušikom in globljih korenin kot jih imajo facelija, gorjušica in oljna redkev.

    Primer mešanice z mungom je aleksandrijska detelja + facelija + mungo (mešanica brez križnic), setvena norma je 12 kg/ha. Mungo je nova neprezimna vrsta, ki je primerna tudi za zeleno gnojenje in je odporna na sušo. Dobro odpornost na sušna in vroča poletja omenjajo tudi pri esparzeti, ki jo v Italiji (lupinella) sejejo kot posevek v mlade trajne nasade v čisti setvi ali v mešanicah.

    Na tleh siromašnih s hranili in pri ekološki pridelavi oljk je priporočljiva setev metuljnic, da bi izkoristili bogatitev tal z dušikom, ki ga sicer mlada drevesa potrebujejo za boljšo rast. Avtohtone vrste metuljnic, ki rastejo v okolici oljčnikov pa kaže uporabiti pri zatravitvi v starejših nasadih kot npr. podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.)

    Facelija (Phacelia tanacetifolia Benth.).JPGmešanica s sončnicami v oljčniku.JPG

     

    • Setev prezimnih dosevkov za zeleni podor

    Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.)
    je enoletna prezimna detelja. Sejemo jo v avgustu in da po prezimitvi eno košnjo, nato odmre. Njena prednost je v tem, da daje prvo zeleno krmo spomladi. Pridelujemo jo v čistem posevku ali v mešanicah z mnogocvetno ljuljko in ozimno grašico.

    Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.).JPGgrašljinka v oljčniku.JPG

    Ozimna grašica (Vicia sativa L.)
    Pridelujemo jo lahko povsod, zlasti v nekoliko bolj vlažnih območjih. Grašica je odlična krmna rastlina z veliko vsebnostjo beljakovin. Sejemo jo večinoma v mešanicah z ržjo (ržiga) in ječmenom (ječmiga)). V mešanicah z žiti sejemo 90 kg semena grašice/ha in 60 kg semena žit/ha. Ržigo in ječmigo sejemo v sredini septembra (za ZEL). Razen v mešanicah z žiti sejemo grašico tudi v mešanici z inkarnatko in mnogocvetno ljuljko kot grašljinko.

    Grašljinka
    je mešanica 30 kg/ha ozimne grašice, 20 kg/ha inkarnatke in 15 kg/ha mnogocvetne ljuljke. Sejemo 50 - 60 kg/ha mešanice, ki jo posejemo čimprej do sredine septembra. Mešanica da veliko zelene mase že jeseni (mulčenje) in še en odkos spomladi. Krma je primerna tudi za zeleno krmo ali siliranje (paša ovac).

    Krmna repica (Brassica rapa L. ssp. sylvestris f. autumnalis)
    Je manj zahtevna kot ogrščica, prenese poznejšo setev in je 6 – 8 dni prej zraste obilo zelene mase že jeseni pa tudi spomladi. Za setev potrebujemo 8 - 12 kg semena/ha, sejemo lahko od junija do začetka septembra. Sorta: PERKO,….

    l.JPGs.JPG

    Krmna ogrščica (Brassica napus L.var. napus f. biennis)
    Ima hitro začetno rast in dobro prenaša ostre zimske razmere, spomladi pa hitro poraste. Sejemo jo od julija do konca avgusta v količini 10 - 15 kg semena/ha. Na trgu sta dve že splošno razširjeni sorti: STARŠKA in AKELA. Poleg ozimnih sort krmne ogrščice je še sorta jare krmne ogrščice HELGA.
     

    Krmna ogrščica (Brassica napus L.var. napus f. biennis).JPG

    Za setev dosevkov je potrebna minimalna plitva obdelava tal in setev z žitno sejalnico ali kar povprek s trosilcem za mineralna gnojila. Pred setvijo priporočamo vsaj minimalno gnojenje z 200 – 300 kg/ha NPK 15:15:15 in po potrebi dognojevanje po vzniku dosevkov, da bi zraslo kar največ organske mase za zeleni podor.

     

     


    Viri so poleg lastnih izkušenj sledeči: Kramberger Branko, 2003: Ozelenitev tal v kmetijstvu.- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor, 80 s. Kramberger Branko, 1999: Krmni dosevki. -Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor, 134 s. Korošec Jože, 1998: Pridelovanje krme na travinju in njivah. -BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 279 s. Poženel Anka, 1995: Sirek za zrnje.- Kmetovalec, Slovenj Gradec, št. 7, s.7-8 Slikovno gradivo: I. Vrhovnik, A. Poženel

    Slika p7051754_002

    Tehnologija pridelovanja ozimin - pšenica, ječmen

    V Sloveniji lahko sejemo seme vseh sort oziminih žit, ki so v EU registrirane in so vpisane na evropsko sortno listo. Na trgu je zato ponujenih veliko število krušnih in krmnih sort pšenice z različnimi lastnostmi, zato je zelo pomembno, da se pred nakupom pozanimate o primernosti sorte za vaš namen pridelovanja in vaše rastne razmere. Pri setvi ozimne pšenice za trženje priporočamo setev priporočenih krušnih sort pšenice, katerih zrnje dosega kakovostni razred A, B1 in B2. Zelo pozne sorte niso primerne za lahka suši podvržena tla, prav tako pa sorte in vrste z visoko slamo niso primerne za vetrovne lege. Na težjih kislih tleh je za krmo bolje sejati tritikalo kot ječmen. Za Primorsko so najbolj primerne srednje zgodnje sorte, ki napolnijo zrnje pred običajnimi sušnimi razmerami koncem junija. Kjer dela škodo divjad je bolje sejati resnice.

    Tla in kolobar

    Ozimni pšenici ustrezajo globlja dobro založena tla. Najbolje uspeva na srednje težkih peščeno glinastih tleh. Na kislih težjih manj rodovitnih tleh je primerneje sejati rž ali tritikalo. V Vipavski dolini setev rži in pire na burji izpostavljenih legah  odsvetujemo zaradi nevarnosti poleganja. Na lažjih peščenih tleh v Vipavski dolini, na Krasu in v Slovenski Istri odsvetujemo tudi setev poznih sort pšenice, tritikale in rži zaradi presuhega  vremena v času polnjenja zrnja. V suši zrnje prisilno dozori in je slabo napoljnjeno.   Najbolje kolobarimo, če ozimine sejemo na isto njivo vsako tretje leto za krompirjem, deteljami in travnimi mešanicami. Slabši predposevek je koruza za silažo, ki ponavadi zapusti njivo prepozno. Setev ozimnih žit nepretrgoma na isto njivo ima za posledico bistveno zmanjšanje pridelka zaradi utrujenosti tal in bolezni osnove stebla (črna noga, fusarioze, lomljivost bilk). Ozimno žito je lahko tudi eden od kolobarnih členov pri omejeni pridelavi koruze na območjih koruznega hrošča.   

    Priprava tal in osnovno gnojenje

    Srednje globoko oranje (25 cm) opravimo čimprej po spravilu predposevka, da se zemlja do setve sesede. Če zaoravamo koruznico (priporočeno je mulčenje) ali druge rastlinske ostanke je potrebno pred oranjem politi 15 - 20 m3 gnojevke ali 100 kg/ha KAN – a zato, da se rastlinski ostanki hitreje razgradijo. Če tega ne storimo po vzniku žito močno porumeni. Po oranju je potrebno  brazde grobo poravnati, da se ne zasušijo. Tik pred setvijo potrosimo po brazdah mineralno gnojilo. 

    Pri minimalni obdelavi tal za ozimine ne priporočamo, da je predposevek koruza, zaradi večje verjetnosti pojava fusarioz na klasu žit. Če je predposevek koruza, je obvezno mulčenje koruznice, čimboljša zadelava rastlinskih ostankov in pazljivost pri varstvu pred boleznimi.   Predsetveno gnojenje ozimin prilagodimo vsebnosti hranil v tleh (analiza tal) in pričakovanemu pridelku. Upoštevamo gnojilni načrt.

    Na srednje založenih tleh za dober pridelek ozimina potrebuje na hektar jeseni okrog 80 kg fosforja in 120 kg kalija ter 30 kg čistega dušika; v celotni rastni dobi pa 140 – 160 čistega dušika. Žita potrebujejo za dober pridelek tudi žveplo, ki ga dodajamo že jeseni ali pa spomladi. Jeseni potrebe zadostimo z gnojili z majhno vsebnostjo dušika npr. s 400 kg/ha gnojila NPK 8:26:26. Spomladi ob takem osnovnem gnojenju lahko gnojimo le z dušikom. Gnojenje s fosforjem in kalijem jeseni je nujno potrebno za dober razvoj korenin in boljšo odpornost rastline na mraz in bolezni.  

    Tabela 1: Nekaj primerov gnojenja z NPK gnojili za ozimno pšenico  

    NPK  gnojilo

    Kg/ha

    N (kg/ha)

    P2O5 (kg/ha)

    K2O5 (kg/ha)

    NPK  7 : 20 : 30             

    350 –  450     

    24 – 31

    70 – 90

    105 – 135

    NPK  8 : 26 : 26         

    350 – 450    

    28– 36

    91 – 117

    91 – 117

        NPK   6 : 12 : 24 

    500

     30

    60

    120

    Vir : A. Poženel

    Gnojilo zabranamo s klinasto brano ali predsetvenikom do globine 5–7 cm. Namen predsetvene obdelave je zadelati mineralno gnojilo, poravnati brazde in v globini 3 do 5 cm napraviti drobnogrudičast sloj, pod njim pa sklenjeno ležišče za seme.

    Seme in setev

    Za setev uporabimo uradno potrjeno certificirano seme priporočenih sort, to je potrjeno, prečiščeno, zdravo, dobro kalivo seme brez primesi plevelov in druguh nečistoč. Le zdravo certificirano seme vam omogoča natančno setev, hiter in enakomeren vznik, rast in razvoj posevkov, ki veliko bolje kljubujejo spremenljivim vremenskim razmeram preko zime in zgodnje pomladi. Sejemo na globino 3 – 5 cm. Na lažjih suhih tleh sejemo globlje, na vlažnih tleh pa plitveje.  Okvirne priporočene količine za setev so:

    • 180 – 300 kg semena ozimne pšenica na hektar,
    • 150 - 210 kg semena ozimnega ječmena na hektar,
    • 120 - 150 kg semena ozimne rži na hektar in
    • 180 - 220 kg semena tritikale na hektar.
       

    Na tržišču se pojavljajo vedno nove sorte in jih je vedno več, zato je pomembno, da količino potrebnega semena izračunamo glede na značilnosti.

    Količino semena izračunamo po formuli glede na priporočeno število kalivih zrn na m2, težo 1000 zrn, kaljivost in  čistočo ter glede na pričakovane izgube na polju.  

     

                                  število kalivih zrn  / m2   x  absolutna masa v g x100

    Potrebno seme =  ---------------------------------------------------------------- x  faktor izgub(1,15)  

    v kg/ha                                      % kalivosti  x   % čistoče

     

    Vse potrebne podatke za izračun količine semena dobite na deklaraciji o semenu v trgovini ob nakupu semena. Optimalen čas setve je v višjih hribovitih predelih Primorske od 25. septembra do 5. oktobra. Na postojnskem in ilirskobistriškem je še čas do 15. oktobra. V  Vipavski dolini na burji izpostavljenih legah in na Krasu pa od 15. oktobra do 1. novembra. Najkasneje lahko sejejo na Goriškem in v Slovenski Istri od 1. novembra do 15. novembra.   Čas setve je zelo pomemben. Pri prerani setvi pšenice se posevki preveč razvijejo in razrastejo. Taki posevki so manj odporni na zimsko zmrzal in bolezni. Pri prepozni setvi se posevki slabo razvijejo in slabo kljubujejo hujšemu zimskemu mrazu. Posamezne faze razvoja se pri prepozni setvi odvijajo mnogo hitreje kot pri normalni setvi, zaradi česar se ne morejo popolnoma izoblikovati posamezne komponente pridelka kot so število klasov na rastlino, število zrn v klasu in debelina zrnja.    Ozimna pšenica je za zimski mraz najbolj občutljiva v stadiju enega do dveh listov, najbolj odporna pa v stadiju treh listov in na začetku razraščanja. Stadij največje odpornosti proti mrazu doseže pšenica sorazmerno kmalu po setvi, zato jo sejemo precej pozno, od vseh vrst ozimnih žit najkasneje. Pozno setev prenese pšenica tudi zato, ker se ne razrašča le jeseni, temveč tudi spomladi.   Na splošno velja, da je treba najprej posejati ječmen, teden dni pozneje rž in tritikalo in teden do dva pozneje še pšenico.

    Slika img_5634

    DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT

    Ozimine so v zadnjem tednu začele z rastjo in zato je primeren čas za 1. dognojevanje. Marsikje je že opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kar kaže na pomanjkanje dušika (poraba rastlin, izpiranje N). Priporočamo, da pred napovedanim dežjem opravite 1. dognojevanje z dušikom (nitratna oblika dušika npr. KAN)

    DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT

     

    Posevki ozimne pšenice, tritikale in ječmena v Vipavski dolini in v Slovenski Istri so preživeli zimo z veliko padavinami, ki so ponekod povzročile poplave in zastajanje vode na posevkih. Posevki so razredčeni na delih, kjer je stala voda. Posevki, ki imajo manj kot 280 rastlin/m2, so preredki in jih je bolje podorati in posejati druge kulture. Ozimine so v zadnjem tednu začele z rastjo in zato je primeren čas za 1. dognojevanje. Marsikje je že opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kar kaže na pomanjkanje dušika (poraba rastlin, izpiranje N). Priporočamo, da pred napovedanim dežjem opravite 1. dognojevanje z dušikom. Zaradi velikih potreb po dušiku priporočamo uporabo nitratnih oblik dušika (npr. KAN), ki takoj po raztopitvi granul gnojila v tleh spodbudijo rast.

     

    Ozimna žita v tem času potrebujejo dušik za rast, razraščanje in oblikovanje zasnov klasov. Dognojevanje je posebej pomembno pri redkih posevkih, kjer je število rastlin premajhno. Slabo ali nič gnojeni posevki bodo oblikovali manjše število klasov.

     

    Ozimni pšenici in tritikali na srednje založenih tleh dognojimo s 60 do 70 kg čistega N/ha, ozimnemu ječmenu pa s 40 do 60 kg/ha čistega N.

     

    Na posevkih, kjer smo jeseni opravili osnovno gnojenje z NPK gnojili, dognojujemo samo z dušikom, npr. pšenici z 200 – 250 kg/ha KAN- a. Kjer ste jeseni pomanjkljivo  ali nič gnojili s PK gnojili, pa potrebno količino dušika dodamo z enim od NPK gnojil npr. NPK 3 x 15 ali NPK 12 : 12 : 17 ali 18:12:12 ali  NPK 8: 14: 24 v količini od 350 – 450 kg/ha.

     

    Na njivah, kjer ste opravili analizo tal, se držite gnojenja po gnojilnem načrtu. Upoštevajte tudi uporabljena živinska gnojila. Gostejšim in bujnejšim posevkom dognojimo z nižjim odmerkom dušika. Pazljivost velja še posebej pri zelo gostih posevkih ječmena.

     

    Deževno in toplejše vreme spodbuja tudi vznik semenskih in rast trajnih plevelov, zato je potrebno posevke pregledovati in spremljati rast plevelov. Pri uporabi herbicidov pazite na nizke temperature in razvojno fazo žita.

     

    Pripravila: Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.

    Slika pleveli_v_krompirju

    VARSTVO KROMPIRJA PRED PLEVELI

    Varstvo pred pleveli v krompirju temelji na mehanskem zatiranju (plitva obdelava tal, osipanje), ki tudi sicer ugodno vpliva na rast krompirja kot okopavino. Po potrebi pa uporabimo tudi herbicide. V prilogi so vsi sedaj registrirani herbicidi za uporabo pred in po vzniku krompirja.

    V nižinah Primorske ste že posadili krompir in bo kmalu že vzkalil (če še ni), v višjih legah pa se šele pripravljate na saditev krompirja. Varstvo pred pleveli v krompirju temelji na mehanskem zatiranju (plitva obdelava tal, osipanje), ki tudi sicer ugodno vpliva na rast krompirja kot okopavino. Mehansko zatiranje plevelov je tudi edino, ki ga lahko uporabijo ekološke kmetije. Pri integrirani pridelavi po potrebi uporabimo tudi herbicide. V prilogi so vsi sedaj registrirani herbicidi za uporabo pred in po vzniku krompirja. Priporočamo, da se pri izbiri herbicida držite navodil o uporabi in ste posebej pozorni na fazo rasti krompirja, da ne bi prihajalo do nepotrebnih fitotoksičnosti in zastojev rast pri krompirju.

    SEZNAM HERBICIDOV V KROMPIRJU 2019

    Slika kamilica_in_rutica_002

    Tehnologija pridelave zdravilnih rastlin in aromatičnih rastlin

    Na kaj vse moramo biti pozorni pri gojenju zelišč in zdravilnih rastlin?

    Zelo pomembna je izbira lege in zemljišča.

    Na primer: pri gojenju rožmarina, sivke, timijana, origana, žajblja in lovorja izbiramo sončne in zavetne lege.
     


    Predhodno tudi poskrbimo, da njivo očistimo plevelov s setvijo različnih žit ali pa s kombinacijo rastlin za zeleno gnojenje (žita, križnice, metuljnice). Na ta način prečistimo plevele, izboljšamo strukturo tal, povečamo zračnost v tleh, obogatimo tla s humusom in izboljšamo poljsko kapaciteto tal za vodo.
     


    Pomembno je, da upoštevamo ustrezno vrstenje rastlin.
     


    Redno odstranjujemo plevele, okopavamo in rahljamo naše grede.
     


    V načrtovanju predvidimo zasaditev žive meje, ki bo našim rastlinam nudila zaščito pred vetrom in pred nizkimi temperaturami. Na ta način se tudi bolj  ohranijo vonjave aromatičnih rastlin.
     


    Večina zelišč in zdravilnih rastlin dobro uspeva pri 15 – 21°C. Ponoči se temperatura lahko zniža za 5°C. Prepih vpliva na rast in preživetje rastlin.
     


    Z mlačno vodo (deževnica) namakamo rastline v dopoldanskem času. Večja pazljivost je potrebna pri gojenju začimb v loncih, ker se substrat hitreje izsuši. Jeseni namakamo le, če je zemlja suha. Sejanci potrebujejo vsakodnevno namakanje.
     


    Sejemo lahko:

    • enoletnice: bazilika, janež, koprc, kamilica, koriander, ognjič, vrtni šetraj,…;
    • dvoletnice: kumina, peteršilj, zelena;
    • trajnice: origano, drobnjak, izop, kamilica, komarček, luštrek, slez, majaron, žajbelj, sivka,...
       


    S potaknjenci, z delitvijo in z grebeničenjem lahko razmnožujemo majaron, pehtran, rožmarin, sivko, timijan, žajbelj,…
     


    Poznamo zelene, delno zelene in olesenele potaknjence.

    • Zelene narežemo zgodaj spomladi ali v poznem poletju po cvetenju.
    • Delno zelene režemo od sredine poletja do sredine jeseni (sivka, rožmarin).
    • Olesenele potaknjence pa režemo od sredine poletja do pozne jeseni.
       


    Potaknjence do 1/3 vlagamo v s hranili bogat substrat.
     


    Nekatere rastline lahko enostavno delimo tako, da jim odstranimo stara cvetna stebla in jih razdelimo na posamezne nove rastline, od katerih ima vsaka rastlina svoje korenine in rastni vršiček. Nato jih presadimo, gojimo in previdno namakamo, dokler se ne ukoreninijo.

    Primerne rastline za delitev so: pehtran, timijan, trobentica, vijolica, majaron, melisa, luštrek, travniška kamilica, drobnjak,….
     


    S koreninskimi odrezki pa najpreprosteje razmnožujemo rastline s plazečimi koreninami, kot so različne sorte mete,… Spomladi in jeseni natrgam dele korenin z rastnimi brsti in jih posadimo 2,5 cm globoko v lonec s kompostom.
     


    Rastline kot so hren in gabez lahko razmnožujemo z narezanimi, debelimi koščki korenov. Korene narežemo na 5 – 8 cm velike kose in jih vlagamo v posode napolnjene s dobrim substratom, tik pod površje zemlje.
     


    Z grebeničenjem vzpodbudimo rast novih rastlin. Upognemo vejo in jo na mestih delno potisnemo v zemljo ter pritrdimo, dokler ne požene novih korenin. Lahko pa pridobivamo potaknjence tudi s zasipavanjem grmov v obliki polmeseca.
     

     

    ZELIŠČA IN ZDRAVILNE RASTLINE.pdf

     

    Slika dsc_0161

    Uporaba ovčje volne za kompostiranje

    Na ovčerejskih kmetijah ostaja volna slabše kakovosti, ki predstavlja biološki odpadek in lahko predstavlja pri nekontroliranem odlaganju v naravo tudi okoljski problem glede na vse zahtevnejše okoljevarstvene zahteve. Kako odpadno ovčjo volno uporabiti oz. predelati, da bi postala uporaben zaželen končni produkt, ki bi ga na kmetiji koristno uporabili ali celo tržili?

    Živalski stranski proizvodi so biološko razgradljivi proizvodi, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 1, 2 in 3 v skladu z Uredbo 1774/2002/ES. Neobdelana ovčja volna spada med živalski stranski proizvod kategorije 3 (potencialno nevaren odpadek).


    Kako odpadno ovčjo volno uporabiti oz. predelati, da bi postala uporaben zaželen končni produkt, ki bi ga na kmetiji koristno uporabili ali celo tržili?

    Obdelava biološko razgradljivih odpadkov so:

    • kompostiranje,
    • anaerobna razgradnja,
    • mehansko-biološka obdelava ali
    • kateri koli postopek higienizacije teh odpadkov.

    Na kmetijah je najprimernejši način kompostiranje, saj zahteva poleg dela, le malo drugih stroškov. Poznana je tudi uporaba volne na vrtovih in v rastlinjakih, kjer jo zadelajo v tla in s tem povečajo sposobnost zadrževanja vode in hranil, povečajo zračnost tal in s tem dosežejo boljšo rast rastlin.
     

    Ovčja volna je dober vir počasi sproščujočega dušika za rastline, saj vsebuje 10 - 17 % dušika.

     

    1. UPORABA Z DIREKTNO ZADELAVO V TLA
      pride še posebej v poštev na težjih zemljah (povečamo zračnost), pa tudi na lahkih peščenih tleh (povečamo zadrževanje vode), kjer ublažimo posledice suše.

      Volna deluje na tla kot filc, ki zadržuje toploto v zemlji in preprečuje rast plevela. Voda skozi plast volne nemoteno pronica do korenin rastline. V zemlji volna razpada in doseže popoln razkroj v približno dveh letih. Pri tovrstni uporabi je nekaj problemov edino pri strojni obdelavi tal, kjer se lahko volna namota na vrteče dele strojev v prvem letu.
       
    2. KOMPOSTIRANJE
      je tradicionalen način za zmanjševanje količine organskih odpadkov in pretvorbo v zemljo (kompost) za ponovno uporabo.

      Ovčja volna se z lahkoto kompostira. Za kompostiranje uporabljamo volno slabše kakovosti. V kompostu volna razpada in doseže popoln razkroj v obdobju, ki ni daljši od dveh let. Ovčji kompost je še zlasti uporaben v vrtnarstvu, ima sposobnost zadrževanja vode in postopnega sproščanja hranil (dušik, žveplo) za prehrano rastlin, kar je zelo dobrodošlo posebej na ekoloških kmetijah.

    Nastriženo volno od domačih ovc na kmetijskem gospodarstvu lahko kompostiramo na tem gospodarstvu, kjer se volno ostriže. V tem primeru govorimo o kompostiranju na kraju nastanka.

    Za kompostiranje uporabljamo volno slabše kakovosti oz. volno, ki je umazana zaradi iztrebkov in urina, s primesmi druge umazanije in kot taka ni uporabna za predelavo v končne izdelke (volna s trebuha, repa,…). Volna za kompostiranje ne sme vsebovati sintetičnih primesi (delce najlona, PVC vrvi,…).

     

    Kaj je kompostiranje?

    Strokovno rečeno je kompostiranje nadzorovano razkrajanje organskih snovi s pomočjo raznovrstnih mikroorganizmov in nevretenčarjev, kot so pršice, stonoge, hrošči, strigalice, deževniki in polži. Z drugimi besedami, kompost se tvori, kadar bakterije, glive in nevretenčarji zaužijejo in razgradijo organske snovi. Razgradnja organskih odpadkov rastlinskega izvora poteka v ogretem okolju ob prisotnosti kisika (O2 - aerobno). Kompostiranje ni gnitje!

    S kompostiranjem pridobimo higieniziran, humificiran stabilni HUMUS prstenega, temnega, drobljivega izgleda in otipa, ki je uporaben kot gnojilo. Diši po gozdni zemlji!

     

    Prednosti kompostiranja:

    • Konč­na te­ža kom­po­sta je za po­lo­vi­co manj­ša od iz­ho­dišč­ne­ga ma­te­ria­la, kar zmanj­ša in olaj­ša delo na vrtu, na kme­ti­ji pa tudi stroš­ke trans­por­ta pri od­la­ga­nju na po­vr­ši­ne, gno­je­nju.
    • Pri tem­pe­ra­tu­rah, ki do­se­že­jo v kupu ma­te­ria­la 60oC in več, je za­go­tov­lje­no učin­ko­vi­to uni­če­nje ve­či­ne pa­to­ge­nih mi­kroor­ga­niz­mov, pa­ra­zi­tov in se­men ple­ve­la.
    • Sta­bi­len kom­post so­raz­mer­no hi­tro vzpo­sta­vi rav­no­tež­je s prst­jo, med­tem ko sve­ži odpadki lah­ko pov­zročijo kraj­ša ali dalj­ša ob­dob­ja po­ru­še­ne­ga rav­no­tež­ja v tleh in s tem pred­vsem ni­ha­nja v os­kr­bi rast­lin s hra­ni­li.
    • Za kom­po­sti­ra­nje je mo­go­če me­ša­ti raz­lič­ne od­pad­ke, tako ži­val­ske kot rast­lin­ske, in s tem tudi pri­la­ga­ja­ti se­sta­vi­no kom­po­sta op­ti­mal­nim zah­te­vam mi­krob­ne združ­be.
    • Dušik je v kompostu v organsko snov vezan bolj stabilno in ni nevarnosti izgub dušika pri gnojenju.

     

    Postavitev in oblika kompostnega kupa:

    • Kompostnik oz. kup postavite v polsenčen kraj ob grmovnicah oz. drevju. Stalna izpostavljenost soncu kompost preveč izsuši.
    • Kompostni kup (daljši) naj bo v smeri S – J, trapezaste oblike, da voda odteka z vrha.
    • Položite ga neposredno na zemljo, da lahko vanj neovirano prehajajo mikroorganizmi in deževniki.
    • Tla naj bodo utrjena (ilovica) slabo propustna in odcedna, da dež nemoteno odteka in ne zastaja ob kupu.
    • Manjši kompostni kup lahko pripravljamo tudi v kompostniku, ki ga lahko  izdelamo sami  iz lesa ali pa ga kupimo narejenega iz naravnih materialov (ne iz umetnih mas).
    • Na kompostni kup dajemo vse organske odpadke: travo, plevele, listje, slamo, veje, odmrlo cvetje, lesni pepel, hlevski gnoj, volno, perje, gospodinjske ostanke s kmetije,…
    • Na kompostni kup NE sodijo: steklo, kovine, tekstil, kemikalije, olja, čistilna sredstva in razredčila, baterije, zdravila in kozmetika, zaščitna sredstva za rastline in les, barve in podobno, odpadni gradbeni material, plastika, karton za mleko (prevlečen s plastiko), vrečke za sesalec, cigarete, večletni koreninski pleveli, iztrebki ljudi, psov in mačk, bolne rastline in trave iz košnje nabrežin ob močno obremenjenih cestah (težke kovine).
    • Grob material npr. veje, lahko zmeljemo ali sesekamo za hitrejši potek razgradnje.


    Pomembni dejavniki pri kompostiranju:

    • Zračenje kompostne mase  -  za razgradnjo so pomembne aerobne bakterije. Pomanjkanje O2 povzroči razvoj plesni, ki povzroča gnitje in zakisanje mase ( smrad!), za zračnost pomembna višina.
    • Primerna vlažnost  - vsebnost vode  je potrebna za razvoj aerobnih mikroorganizmov, na začetku je potrebna 55 - 65% vlažnost materiala.
    • Razmerje med ogljikom in dušikom oz.  C : N razmerje organske mase pri pripravi kupa 30 : 1.


    Temperaturni potek kompostiranja:

    • Proces kompostiranja traja približno 1 leto  (6 – 12 mesecev), pri volni in lesu pa tudi do 2 leti.
    • Začetna temperatura 25 - 35° C  traja do 2 tedna.
    • Temperatura se dvigne od 55 – 60 °C postopoma tudi do 70° C s pomočjo mikroorganizmov, ko poteka proces razgradnje - HIGIENIZACIJA ! (uničijo se patogeni in semena) >>  2 – 3 mesece.
    • Faza presnove – ohlajanje – 50 - 30 °C >> 1 mesec.
    • Faza izgradnje – 20 – 30 °C >> 1- 2 meseca.
    • Zorenje/spreminjanje v zemljo pod 20 °C od 2 meseca - 1 leto >>  skupaj 8 – 20 mesecev!

     

    Nega komposta

    Kompostni kup zračimo s premetavanjem kupa z vilami ali strojno ali s prevzdigovanjem vsaj enkrat na mesec ali takoj, ko zavohamo gnitje (smrad). S tem dodajamo kisik in preprečujemo neprijetne vonjave.

    Zračenje je še zlasti pomembno pri kompostiranju volne, ki ob razgradnji izloča metil sulfide in druge spojine. S prezračevanjem kupa reguliramo tudi temperaturo kupa. Pri zračenju pazimo, da je vedno pod kupom grob material in da kup na vrhu spet zaš­či­ti­mo s sla­mo, travo,…. 

    Med kompostiranjem ves čas pazimo na primerno vlažnost kupa – ob dolgotrajnih deževjih ga pokrijemo z nepropustno folijo, v suši pa zalijemo.

     

    Dodatki za hitrejše kompostiranje

    • dodamo lahko hlevski gnoj, kompost, vrtno zemljo,…
    • deževnike (ameriške) ali pospeševalce kompostiranja s humusnimi bakterijami oz. efektivne mikroorganizme (EM),
    • kompostne kupe cepimo z biološko-dinamičnimi preparati (kamilice, kopriva, rman, hrastovo lubje in regrat), ki ugodno vplivajo na proces razgradnje organskih  substanc,
    • sladkorno raztopino (0,5 kg slad./10l vode/1m3), kot hrano za mikroorganizme,
    • gnojila z N, da izboljšamo C/N razmerje npr. pri lesu, ipd.,
    • praprot za kisel kompost -  tak kompost  ima nižji pH (za azaleje, borovnice,…),
    • doma pripravljen pospeševalec: 3 žlice suhih zmletih kopriv ali gabeza namakajte v litru vode 12 ur. V  kompostni kup naredite 6 lukenj z ošiljenim kolom in v vsako luknjo zlijte liter tako pripravljenega aktivatorja.

     

    Kdaj je kompost zrel?

    Kompost je zrel, ko ima lepo temno barvo podobno gozdni prsti in prijetno diši, izvornega materiala pa ne opazimo več. Temperatura komposta mora biti enaka temperaturi okolice.

     

    Test v zaprti vrečki ali steklenici:

    Vzamemo pest kompostne mase iz sredine komposta in ga dobro navlažimo. Damo ga v vrečko ali steklenico in dobro zapremo ter postavimo na toplo.

    Po 7 do 10 dneh odpremo in povohamo:

    • če je vonj prijeten po sveži zemlji >> je kompost zrel >>> KOMPOSTIRANJE JE KONČANO!
    •  če je vonj smrdeč, po gnitju >> moramo kompost prezračiti in počakati še 1 - 2 meseca.

     

    Test zrelosti komposta – test z vrtno krešo ali solato:

    Plitvo posodo napolnimo s kompostom >> posejemo hitro klijoče seme kreše ali solate >> pokrijemo s slojem komposta (2 - 3mm) >> navlažimo in imamo na toplem.

    Po 2-3 dneh seme kali in po 10 dneh bi morale biti rastlinice zelene, močne z belimi koreninicami.

    Če NE vzkalijo ali so rastlinice blede, deformirane z rjavimi koreninicami >>>

    KOMPOST ŠE NI DOZOREL >> MORA ŠE NEKAJ ČASA ODLEŽATI !

     

    Uporaba komposta:

    • Kompost iz volne je bogat z dušikom, ki se počasi sprošča za rast rastlin. Vsebnost hranil v kompostih je odvisna od sestavin iz katerih smo naredili kompostni kup.
    • Običajno so komposti s hranili bogati in jih uporabljamo v količini od 1 – 6 kg/m2.
    • Kompost lahko uporabljate vsepovsod, kjer želite pognojiti prst in vzpostaviti boljši vodno - zračni režim v tleh.
    • Izboljša teksturo prsti, poveča njeno zmožnost za zadrževanje vode in zraka, zmanjšuje erozijo in potrebo po umetnih gnojilih.
    • Poveča odpornost rastlin na SUŠO !!
    • Pri sajenju vseh vrst sadik sadnega drevja in vinske trte.
    • Pri setvi drobnih semen vrtnin in okrasnih rastlin v kalilnikih in saditvi sadik v rastlinjakih in na vrtovih.
    • Lahko se uporabi na tratah ali gredicah za rože ali pa doda zemlji za presajanje sobnih rastlin in potaknjencev.

    DSC_0094.JPGDSC_0093.JPGDSC_0100.JPGDSC_0102.JPGDSC_0116.JPGDSC_0112.JPGDSC_0119.JPGDSC_0125.JPGDSC_0131.JPGDSC_0143.JPGDSC_0151.JPGDSC_0158.JPGDSC_0161.JPG 


    UPORABA OVČJE VOLNE ZA KOMPOSTIRANJE.pdf

    Viri:

    • Kancler, K., Ženko, M., Zorko, A., Birtič, D., Mrzel, V., Mahne, M., (2013), Smernice dobre prakse pri obdelavi nastrižene ovčje volne.
    • Vončina, D., (2010), Ovčja volna in ostružki usnja kot gnojili v ekološki pridelavi šparglja (Asparagus officinalis L.), diplomsko delo, BF.
    • Mirecki, N., (2014),  Kompostiranje, REC, Beograd.