Analiza tal
KGZS – Zavod GO, je nosilec javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal z oznako S-KGZS NG, ki ga je podelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo št. 330-20/2023/27 z dne 24/04/2023.
ZAKAJ JE POMEMBNA?
Tla predstavljajo prijazno okolje za človeštvo, saj prehranjujejo celotno naravo, v kmetijstvu pa predstavljajo osnovni vir. Uspešno in trajnostno kmetijstvo v temeljih zajema pridelavo kakovostne hrane ob hkratnem ohranjanju rodovitnosti tal.
Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in klimatskih spremembah so namreč tla izpostavljena številnim procesom degradacije, ki se kažejo tudi v izgubi rodovitnosti tal in s tem proizvodne sposobnosti tal za pridelavo zadostne količine varne hrane. Rodovitnost tal je namreč lastnost, ki rastlinam ob drugih ugodnih rastnih razmerah (svetloba, vlaga, temperatura) zagotavlja rast in razvoj.
Poznavanje rodovitnosti tal je zato predpogoj za uspešno in okolju prijazno kmetovanje ter doseganje optimalnih pridelkov v intenzivem nasadu, kot tudi v domačem vrtu. Najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju rodovitnosti tal ima prehrana rastlin in z gnojenjem lahko rastline optimalno preskrbimo z rastlinskimi hranili za njihovo nemoteno rast in razvoj, ob hkratnem upoštevanju vseh načel dobre kmetijske prakse pri gnojenju. Z nepravilnim gnojenjem lahko porušimo ravnovesje hranil v tleh (pojav antagonizmov), ki vodi lahko v slabo rast rastlin, slabo cvetenje in tako imenovane fiziološke bolezni, poleg tega pa se lahko pojavi tudi problem onesnaževanja okolja. Kemijska analiza tal je odlično pomagalo za kontrolo rodovitnosti tal in strokovno podlago za gnojenje rastlin. Zato je kemijska analiza tal temelj, na podlagi katere zagotavljamo ustrezno preskrbljnost rastlin s hranili, s tem pa tudi ustrezno rodovitnost tal!
Na podlagi rezultatov kemijske analize lahko lahko:
● uvrstimo tla v različne razrede preskrbljenosti,
● odkrijemo škodljive vplive na tla (zakisanje tal, osiromašenje tal s hranili, presežke hranil v tleh),
● ugotovimo pridelovalno zmogljivost na novo osvojenih zemljiščih,
● dobimo smernice in navodila za gnojenje,
● obvarujemo se napačnih ukrepov pri gnojenju kmetijskih rastlin, da se rodovitnost tal ne poslabša, ampak izboljša.
Na osnovi podatkov analize tal stremimo k gnojenju, da dosežemo zaželen in možen nivo pridelkov ter njihovo kakovost, ob tem pa ne ogrozimo zdravja ljudi oz. živali, poleg tega pa ne obremenimo tal in okolja v škodo bodočih generacij. Upoštevati moramo osnovno pravilo, da gnojimo kar se da malo, vendar toliko, kot je neobhodno potrebno!
KOMU ZAUPATI VZOREC V ANALIZO IN ZAKAJ?
Na slovenskem trgu se pojavlja vse več laboratorijev, ki se ukvarja tudi z analiziranjem vzorcev tal in svoje storitve pogosto oglašajo po raznih medijih, vsekakor pa ne bo odveč pozornost pri izbiri izvajalcev analiz. Pozanimajte se predvsem:
- ali vam laboratorij podaja rezultat za količino rastlinam lahko dostopnih hranil, saj nam analiza celokupne količine hranil v zemlji daje malo informacij o stanju tistih, ki so neposredno dostopne in pomembne za prehrano rastlin. Hranila so namreč v zemlji zelo različno vezana in le majhen del celotne količine hranil v zemlji je rastlinam dostopen.
- ali so metode za določanje rastlinam dostopnih hranil dejansko primerne za vaš tip zemlje, in predvsem
- ali je na slovenskem kmetijskem področju izdelana metoda za interpretacijo rezultatov analize.
Potrebno je namreč vedeti, da je v Sloveniji uradna oz. dogovorjena metoda za ekstrakcijo lahko dostopnega fosforja in kalija v tleh t.i. AL-metoda, za določanje pH oz. reakcije tal pa metoda po SIST ISO 10390, in sicer v suspenziji tal z raztopino kalcijevega ali kalijevega klorida. Rezultati meritev pH v različnih suspenzijah nikakor ne dajo primerljivih rezultatov, vsekakor pa ni primerljiva z navedenima meritev pH v suspenziji tal z vodo!
Za uradne oz. dogovorjene metode analize tal v Sloveniji obstajajo tudi metode za interpretacijo rezultatov analiz zemlje, kjer so določene mejne vrednosti posameznih hranil na različnih tipih tal in za različne kulture. Te so splošno veljavne v kmetijski stroki in na njih temeljijo tudi smernice za strokovno utemeljeno gnojenje v Sloveniji!
Na kratko: V kolikor bi želeli rezultate kemijskih analiz vaše zemlje sami interpretirati in ovrednotiti na podlagi »Tabel mejnih vrednosti in gnojilnih norm«, ki so v slovenski strokovni literaturi, se morate pri izbiri laboratorija odločiti za tiste, ki izvajajo analize po uradnih metodah v Sloveniji!
Nikakor ne boste zgrešili, če se boste obrnili na eno izmed petih pooblaščenih organizacij v Sloveniji, ki so s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridobili javno pooblastilo za spremljanje stanja kmetijskih tal, kar pomeni, da:
- imajo njihovi laboratoriji za analizo tal uvedene, preverjene ter dokumentirane analizne metode za izvajanje analiz kakovosti kmetijskih tal, v skladu s standardi Evropske unije ali drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi,
- da lahko izvajajo analize in druge naloge, za katere so kot nosilci javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal zadolženi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
- da imajo laboratoriji vzpostavljen sistem notranje kontrole kakovosti v skladu z načeli standardov za izvajanje laboratorijskega dela in nenazadnje in pomembno,
- so rezultati laboratorijskih meritev med seboj primerljivi in vsekakor usklajeni za interpretacijo na podlagi slovenske strokovne literature ter,
- pri njih opravljene analize tal in na podlagi le-teh pripravljeni gnojilni načrti zadostijo zahtevam intervencij KOPOP (npr. integrirana pridelava) in ekološke pridelave.
Pripravila: mag. Anka Rojc Polanec, univ. dipl. ing. kmet. – odgovorni analitik na področju analitike tal
- Od spravila pridelka pa do naslednjega gnojenja.
- Vzorčenja ne smemo opraviti približno tri mesece od zadnjega gnojenja ali neposredno po dežju.
- Za kemijsko analizo tal bi se praviloma morali odločiti vsakih 5 let. Izjeme lahko predstavljajo različni načini pridelovanja in vključitev v intervencijske ukrepe (npr. integrirana pridelava, ekološka pridelava), ki v sklopu njihovih pravil natančneje določajo čas, v katerem mora biti opravljena analiza tal.
- Analiza pred napravo trajnih nasadov (novih vinogradov, sadovnjakov, oljčnikov) naj bo pravilo!